Visoka mlečnost je odsotnost stresa
Posvet je bil ponovno mednarodno obarvan, saj so k sodelovanju povabili priznanega strokovnjaka s področja managementa in krmljenja krav molznic dr. Michaela Neumayerja iz Avstrije. S pomočjo prevajalca Simona Šifrarja in strokovnega sodelavca Davida Vivoda nam je predstavil nekaj najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na zdravje živali in napredek na kmetiji. Na podlagi primerov kmetij je predstavil napredek v različnih čredah molznic, kjer so se rejci oprli na strokovno svetovanje. Zbrane sta pozdravila strokovni vodja za lisasto pasmo Jože Smolinger in njihov predsednik Primož Pevec.
Na ta način je dr. Neumayer želel prikazati, da je napredek v čredah odvisen od pripravljenosti na izboljšave in spremembe ter od natančnosti nas rejcev. Z novim programskim orodjem za izračun ekonomičnosti na kmetiji, je vse trditve tudi praktično prikazal in potrdil.
Za visoko mlečnost, dobro plodnost in dolgoživost krav je najpomembnejše, da krave niso v stresu, imajo udobje pri reji, kakovostna osnovna krma, časovna natančnost del. To pomeni, da pri molži, krmljenju, potiskanju krme v jasli ne sme biti časovnih odstopanj večjih od pet minut glede na vsak dan. Krmni obrok naj bo prilagojen zmožnosti vampa, ne pa visoki mlečnosti. Polaga besede, da krave ne smejo biti izčrpane in suhe, ampak krave naj bodo lepe, okrogle kot smo jih vajeni iz otroških slikanic. Močne krave so namreč veliko bolj odporne.
Največ pozornosti so predavatelji dali stresu. Tega naj bi zmanjšali ali odpravili v vseh starostnih skupinah živali. Začne se že takoj po porodu, da teleta v začetku vzrejamo v parih nato skupinsko v boksih na globokem nastilju, kjer imajo na voljo vsaj tri kvadratne metre prostora na žival. Teleta naj imajo mleko po volji. Po kolostrumu naj vsaj pet do osem dni pijejo le sveže materino mleko, saj ta vsebuje številne pomembne hranilne snovi, ki vzpostavijo pravilno mikrofloro črevesja. Na razpolago naj imajo od prvega dne naprej močno krmo, kratko slamo brez dolgega sena, kot vlada prepričanje na marsikateri kmetiji. Torej mora biti krma zrezana. Pri nekoliko starejših teletih, ki so na paši, moramo paziti na priraste. Živali ne smejo zastati v rasti, v kolikor se to dogaja, jih moramo na paši dokrmljevati. Tudi breje telice ne smejo doživeti stresa. Boks za omenjene živali je lahko zaseden le do 80 odstotkov prostora. Zakaj dr. Neumayer poudarja, da moramo tem trem skupinam živali nameniti posebno pozornost? Ker je to kmetova prihodnost, saj živalim v času do telitve ne namenjamo toliko pozornosti kot mlečnim kravam. In to je napaka, ki se nam pokaže šele kasneje z nižjo mlečnostjo in slabo mlečno vztrajnostjo oziroma persistenco.
Tudi pri presušenih kravah predavatelj navaja pomembne spremembe. Tako naj bi krave telile kar v skupini in naj jih ne odvajamo stran od nje. Vsaka sprememba je za kravo stres in če jih preselimo v ločen boks, naredimo več škode kot koristi. Če pa se izjemoma še na kmetiji uporablja porodni boks, naj bo krava v njem največ 12 ur. Presušena krava potrebuje 12 kvadratnih metrov prostora v boksu pred telitvijo. Vsa površina v boksu naj bo na debelo nastlana s slamo. Živali naj telijo brez pomoči človeka, le v izjemnih primerih naj bi se pomagalo živalim. Porod je namreč naraven proces in živali se znajdejo povsem dobro brez človeka, le mir in prostor potrebujejo pri sami telitvi.
Prehrana krav
Večja mlečnost, spodbuja večjo ješčnost krav. Zato jim moramo zagotoviti optimalen obrok, ki ga lahko žival zaužije. Ne govorimo več, koliko kalorij naj zaužije krava, važno je, da naj krava zaužije pravilno količino vlaknin, ogljikovih hidratov in mikrobnih beljakovin. Torej krmnega obroka ne računamo na posamezno mlečnost. Obrok mora biti narejen za pravilno delovanje vampa in zdravo žival. Kakšna bo mlečnost pa je odvisna od genetike same živali.
Kot je že dr. Neumayer dejal, je osnova za visoko mlečnost zdrava žival. Rejcem pravi, da visoka mlečnost živali ne naredi bolnih, medtem ko bolezen pa je vzrok za slabšo mlečnost. Sprašuje kaj so vzroki za nizko mlečnost. Kot eno najpomembnejših vzrokov navaja visoko število somatskih celic. Povečano število somatskih celic je pokazatelj, da krava ni v najboljšem zdravstvenem stanju. Izračuni kažejo, da je na vsakih sto tisoč somatskih celic mlečnost krave za 2,3 litra na dan manjša. To pomeni, da krava, pri kateri naštejejo 300 tisoč somatskih celic v mleku, namolze za skoraj sedem litrov mleka manj na dan. Na manjšo mlečnost vplivajo tudi težave s parklji, presnovne motnje, plodnost in število obiskov pri robotu. Pri tem je zelo pomembno, da kravam ne krmimo plesnive silaže, nujno jo moramo odstraniti iz krmnega obroka, četudi so ti deleži zelo majhni.
Pri testni čredi je bila na 160 dan laktacije v povprečju mlečnost okrog 33 kg mleka dnevno. Na 200 dan laktacije v primeru neobrejitve se je mlečnost pri enakem obroku že zmanjšala na 28 kg mleka na dan. Torej podaljšana laktacija nam odvzame najmanj pet kilogramov mleka na dan na kravo molznico. Predavatelj priporoča osemenjevanje od 52 do 71 dan po porodu. Pred 42 dni po porodu ne priporoča osemenjevanja. To velja za celotno čredo, ne delamo izjem, četudi imajo nekatere krave izredno visoko mlečnost in skoraj 30 do 40 litrov ob presušitvi. Sicer je to od kmetije do kmetije odvisno, kakšen poporodni odmor bodo imeli pri kravah. Sam pozna primere osemenjevanja na kmetijah po 90 dneh po porodu, v Nemčiji poteka razgovor celo o 180 dneh poporodnega premora, kar pa dr. Neumayer ne odobrava. Pravi, da naj bi bil maksimum 90 dni poporodnega premora pri govedu. Dodaja, da se mu zdi manj problematično presuševanje krav pri 40 kg mleka na dan, kot pa če ima ob času presušitve 15 kg mleka na dan. Namreč krmni obrok je za vse krave enak in naravnan na visoko mlečnost. Krave, ki bi imele le 15 kg mleka na dan, bi zaužile precej več hranil, kar pomeni, da bi se ob koncu laktacije precej zredile.
Za visoko mlečnost je pomembno tudi število obiskov krmilne mize, in sicer teh naj bo najmanj 12 na dan za posamezno kravo. Zato je pomembno, da načrtujemo pri gradnji dovolj prostora za vse krave molznice naenkrat z rezervo desetih odstotkov. Krmilna miza mora biti za živali zanimiva, torej vedno polna krme oziroma vedno mora biti krme vsaj 8 cm na debelo in tal krmilne mize se ne sme videti. Če želimo to doseči, moramo krmo vedno potiskati, potiskati in potiskati proti kravam oziroma nazaj v jasli ročno ali pa z robotom. Potiskanje krme v jasli naj nam ne bo nikoli odveč. Prav tako ne sme biti v hlevu motečih dejavnikov. To so predvsem psi, otroci, ki se lovijo in podobno. Še vedno pa predavatelj vidi tudi veliko hlevov, kjer so krave privezane in dobijo krmo le dvakrat na dan, ko so jasli polne le po štiri ure. To je za njega »mučenje« živali.
Osnovna krma mora biti okusna, živali rade prebirajo krmo in izločujejo sestavine, ki niso okusne. Če živali veliko prebirajo krmo, si morajo kmetje podrobno ogledati njihovo početje in ko spoznajo, katero osnovno krmo izločajo, jo moramo odstraniti iz krmnega obroka in jo nadomestiti z drugo sestavino. Če se v obrok dodaja slama, jo moramo zelo na kratko zrezati. Še najbolje je, da je slama zmleta. Tudi sam krmni obrok mora biti zrezan zelo na kratko. Po raziskavah namreč potrebujemo le 5 masnih odstotkov krme daljših od 2 cm, da vamp deluje pravilno.
Posebno pozornost moramo nameniti gradnji ležalnih boksov. Da imajo krave omogočeno čim lažje vstajanje in uleganje. Če mora 12 krat vstati na dan, naj bo to početje čim lažje, brez stresa. Ležalni boksi naj bodo udobni in vedno nastlani z žaganjem, s slamo.
Kot najpomembnejše dejstvo za visoko mlečnost pa naj bila kakovostna osnovna krma. Čas košnje je sicer nekoliko manj pomemben, je pa zelo pomembna kakovost siliranja. Posebno pozornost moramo nameniti tlačenju krme. Debelina plasti, ki jo tlačimo naenkrat, naj ne presega 15 cm pri travni in 12 do 14 cm pri koruzni silaži. Več ne gre in ne smemo, tudi če imamo najbolj težak traktor za tlačenje krme. Pri vseh silažah naj bi se odstotek suhe snovi gibal med 32 pri starejši krmi za silažo in 36 odstotki pri mlajši krmi. Gradimo takšne silose, da je pozimi tedenski odvzem silaže okrog 1,5 metra, poleti pa naj bi bil odvzem vsaj 2,5 metra na teden. Poskušamo se izogniti predvsem naknadnemu pregrevanju silaže. To lahko hitro zaznamo s termo kamerami in vsako pregrevanje, se hitro pokaže v obliki izgube energije, slabšanju kakovosti silaže in s tem manjšo ješčnost. Če kdo uporablja za krmljenje valjaste bale, naj bi jih skladiščil pokonci in eno ob drugi. Če postavljamo bale eno na drugo, bodo te kmalu izgubile obliko in fermentacija bo zaradi različnih vzrokov nepravilna in pojavljala se bo plesen na stikih med balami. Vsako krmo je potrebno analizirati in na osnovi analize določiti popoln krmni obrok. Vrednosti iz knjig za posamezno krmo običajno ne držijo, saj na kakovost krme vpliva veliko število dejavnikov.