V tedniku Kmečki glas najraje predstavljamo pozitivne zgodbe in se skušamo izogniti rumenemu tisku. Tudi zato, ko izvemo, da se je nekje pri nas zgodila dobra stvar, se takoj odpravimo na teren. Ena najboljših novic zadnjega časa je zagotovo ta, da je Kmetijska zadruga Rače ves čas Covid-19 krize plačevala svojim članom in pogodbenim rejcem nezmanjšano odkupno ceno goveda.

To pomeni, da je bilo meso mladega pitanega goveda v lanskem in tudi letošnjem letu za razred U in R plačano po 3,30 EUR za kilogram in to ves čas odkupa. Ne pozabimo, da je bilo skoraj vsepovsod po Sloveniji daljši čas meso plačano pod 3 evre za kilogram, odkupne cene so bile celo od 2,75 do 2,90 evra za kilogram.

Skrb za člane in pogodbene rejce

Hvalevredna poteza upravnega odbora KZ Rače z direktorjem Ivanom Lenartom na čelu. Naj še enkrat podrobneje zapišemo: »Upravni odbor zadruge Rače je glasoval, da ne bodo sledili ostalim odkupovalcem po Sloveniji in znižali odkupne cene mesa. Svojim članom zadruge in pogodbenim rejcem se bo še naprej plačevalo 3,30 evra za kilogram mesa za razred U in R. In tega sklepa smo se ves čas držali. Zadruga bi lahko z znižanjem odkupne cene mesa po kilogramu zaslužila tudi do 40 centov več, kar pomeni pri živali s 400 kilogramov mesa več kot 150 evrov. Pri letnem odkupu živali za lastne potrebe bi na ta način zaslužili od 50 do 100 tisoč evrov, pa tega nismo želeli. Saj zadruga družba, ki bi bogatela, ampak skrbela za svoje člane, ki so tudi lastniki zadruge. Člani so bili z gesto upravnega odbora zadovoljni, s tem so še bolj pripadni zadrugi, kjer tudi nakupujejo ves repromaterial,« pravi direktor zadruge Ivan Lenart.

Leto 2003 je bilo za KZ Rače prelomno, saj so s trimilijonsko naložbo zgradili klavnico po takratnih evropskih zahtevah, podobno naložbo so realizirali deset let kasneje, ko so nadgradili klavnico s predelavo in razsekovalnico ter trgovino in to vse na enem mestu. Letos in prihodnje leto bo v znamenju precejšnjega povečanja trgovine, saj trenutno stanje ne dopušča obiska več kot štirih kupcev naenkrat. Poleg trgovine bo zorilnica mesa, kjer bo lahko kupec prek stekla izbral določen kos zorjene govedine.

Direktor Lenart pravi, da se vsako leto povečata tako odkup kot tudi prodaja. Tudi zato dobro sodelujejo z zadrugami po Sloveniji. Odkupujejo goveje pitance, vzrejene v Sloveniji, na širšem področju Podravja, slovenske prašiče tudi od drugod. Tesneje sodelujejo z okoliškimi zadrugami KZ Lenart, Ptuj, Slovenske Konjice, Radgona, Šaleška dolina in Slovenska Bistrica, kjer rejci prav zanje redijo prašiče in govejo živino slovenskega porekla. Kako je pa s trženjem mesa in mesnih izdelkov? Od prvega dne naprej so se zaobljubili, da ne bodo prodajali v trgovskih verigah, ampak se bodo sami posvetili prodaji in na ta način se njihovi kakovostni izdelki ne bi izgubili v poplavi tako domačega kot tujega mesa in mesnih izdelkov.

V klavnici so lani zaklali 8150 glav govedi in dobrih osem tisoč prašičev. Za lastne potrebe so od članov in pogodbenih rejcev zaklali 520 pitancev, predvsem bike in telice. Meso prodajo sveže ali v predelajo v mesne izdelke. Ostalo je storitveno klanje, imajo še rezerve tako pri zakolu živali kot tudi pri predelavi in prodaji. Enkrat na teden koljejo ekološko vzrejeno govedo.

Zato prodaja poteka predvsem v lastni trgovini v Račah, kjer je vsak dan veliko kupcev. Vse bolj je razvit partnerski odnos tako da oskrbujejo številne zadružne trgovine, gostilne, zavode. Prav pri slednjih bi radi naredili korak naprej, vendar tu še vedno vlada miselnost, da se v zavodih nakupuje večinoma od enega dobavitelja, kjer je važna le nabavna cena. Zato imajo težave, vendar v KZ Rače gredo nasproti njim in jim pomagajo pri izpolnjevanju zahtevne dokumentacije, tako da se dobavitelji vse pogosteje odločajo za njihove izdelke. Čeprav so nekoliko dražji od konkurence, ki dobavlja največkrat uvoženo meso.

Pri odkupu živine ne delujejo globalno, ampak lokalno, in tak tržni obseg želijo s svojimi izdelki tudi preskrbovati. Njihova strategija je, da rejcem postavljajo pogoje glede kakovosti krme, da bodo vzrejene živali zadovoljevale njihove zahteve in da bodo kupci za malce višjo ceno dobili to, kar pričakujejo. To jih pri prodaji postavlja v višji razred kot ostale, s tem ohranjajo urejeno in stabilno tržišče tako za rejce kot za kupce, ki vedo, kaj in od koga bodo kupili. Nenazadnje so tudi bolj prilagodljivi, ko se pokaže potreba v trgovinah po posameznem izdelku, predelava hitro steče in v vitrinah je že isti dan ali dan kasneje sveže meso ali določeni izdelki kot so recimo različni izdelki za peko na žaru ali pa že pripravijo ali spečejo kose mesa, da v teh časih, ko imajo nekateri premalo časa za kuhanje, hitro pripravijo obrok.

KZ Rače je bila ustanovljena leta 1964. Letno naredijo okrog 7,5 milijona evrov prometa, promet se poveča za približno 500 tisoč evrov. Poslujejo z rahlim dobičkom. Letno odkupijo tudi 6 milijonov litrov mleka, prodajajo repromaterial. V lasti imajo 150 hektarjev kmetijskih površin, ki so jih leta takoj po osamosvojitvi Slovenije dali v zakup svojim članom. V zadrugo je včlanjenih 150 ljudi, to so kmetje, dolgoletni zaslužni člani zadruge in tudi 56 zaposlenih. V načrtu imajo v nekaj letih zgraditi velik zadružni center v Račah, ki bi povezoval vse prodajalne, tako repromateriala kot tudi mesnico. Razširili bodo tudi prodajo dobrot lokalnih kmetij, ki jih že sedaj v ožjem obsegu ponujajo v trgovini pod oznako »lokalni kozolec«.

Tradicionalne recepture

Simona Strnad Vogrin, vodja klavnice, mesne predelave in mesnice nam je razkazala predelovalni obrat in na kratko predstavila razsek mesa in pakiranje. Pri predelavi v suhomesnate izdelke se držijo tradicionalnih postopkov iz ohranjenih receptur njihovih predhodnikov pred več kot 50 leti. Še vedno uporabljajo okrog 25 receptur, ki temeljijo le na soli, popru, kumini, česnu. Da so stari recepti aktualni in pravi tudi za okus današnjega potrošnika, dokazujejo tako prodaja, kot številna priznanja in kot prav Strnad Vogrinova je še vedno njihov najboljši izdelek meso iz »kible«. Pohvalno je, da se pri predelavi trudijo dodajati le naravne sestavine, tudi zato bodo čez nekaj mesecev njihovi izdelki imeli še dodatno oznako, da so brez glutena.

Vse bolj zanimivo za kupce je najmanj mesec dni zorjeno goveje meso izključno od govedi lisaste pasme, ki v tem obdobju postane uležano ter dobi sebi lastno aromo in sočnost. Tako meso je primerljivo z mesom govedi, ki se pase na južnoameriških pašnikih. Kupci so predvsem moška populacija, ki posegajo po zorjenem T-bone steaku, zorjenem govejem rostbeefu in pa tomahavku.

Številni novi izdelki so le doprinos zadnji strateški usmeritvi KZ Rače. Ponuditi slovensko prirejeno meso na moderen način po klasični recepturi. V času Covid-19 krize so si morali poiskati kupca, če ni mogel ta do njih. S takim pristopom bodo nadaljevali še naprej in tudi zato vozijo meso in mesne izdelke po celi Sloveniji. Najbolj razveseljivo za njih je, da pri nakupu ni odločujoča nakupna cena izdelkov, temveč kakovost in slovensko vzrejeno meso.

»Žalostno je, da je v trgovinah poplava izdelkov, na katerih piše, da je to slovenski izdelek. Kupec čustveno izbira hrano in ta informacija mu je dovolj. Resnica pa je drugačna. To je izdelek, vzrejen ali pa pridelan v tujini, v Sloveniji pa je le pakiran,« pravi Simona Strnad Vogrin, ki dodaja, da če bi zavodi izkoristili nakup 15 odstotkov iz ekološko prirejenega in 20 odstotkov iz shem izbranih kakovosti, ne bi bilo v Sloveniji viškov mesa na trgu.