Po predvidevanjih analitikov to še ni zgornja meja, cene se bodo v prihodnjih tednih in mesecih še višale. Skrbi pa predvsem dejstvo, da so številna podjetja prenehala izdelovati dušična mineralna gnojila.

Podobno kot pri nas je tudi v drugih evropskih državah. V Nemčiji kmetje z zaskrbljenostjo spremljajo, kako so draži repromaterial. Predvsem mineralna dušična gnojila so se v enem letu zvišala za 300 odstotkov povrh vsega pa se jih ne da niti kupiti. So pred težko odločitvijo, kako naj bi kupili dovolj gnojila za pridelovalno leto 2022 – in to po sprejemljivih cenah. Trenutno se zdi to nemogoče. Tudi zaradi srednjeročnih napovedi, da se prodajne cene za najpomembnejše vrste mineralnih gnojil v ZDA in na Bližnjem vzhodu do pomladi 2022 ne bodo kaj spreminjale. Kvečjemu bodo prodajne cene šle navzgor.

Dušična gnojila vse dražja

Urea se na svetovnih trgih prodaja po ceni 680 evrov na tono v glavnih uvoznih/izvoznih pristaniščih v ameriškem zalivu za november. Za mesec december se že obračunava 720 evrov za tono, od januarja do marca 2020 pa se bo cena sečnine še dvignila: na 735 evrov za tono. V drugih pomembnih izvoznih pristaniščih, kot je Egipt, so še višje prodajne cene. Tam trenutno zahtevajo 795 evrov za tono, takšno prodajno ceno predvidevajo tudi za prihodnjo pomlad. Vsekakor te številke za kmete kažejo eno: trenutno ni znakov omilitve razmer na trgu gnojil – vsaj ne do pomladi 2022.

Nekateri kmetje pri nas so k sreči že nakupili mineralna gnojila, številni pa ne in jih tudi ne nameravajo. Za gnojenje se bodo posluževali le gnojevke in različnih oblik obdelave tal. Pravijo, da bodo na ta račun pridelali nekoliko manj, bodo pa prihranili kar precej. Predvsem pa imajo pridelovalci koruze skrbi, kako se bo koruza odzvala na gnojenje le z gnojevko. Čas hitre rasti gre ponavadi tudi na račun gnojenja z mineralnimi gnojili.

Razmere z oskrbo vse slabše

Sicer se razmere z oskrbo še naprej poslabšujejo. Kitajska je do nadaljnjega prepovedala izvoz gnojil ali ga zelo strogo nadzoruje. Sicer so Kitajci izjemno pomemben izvoznik sečnine in fosforja po vsem svetu. Tudi veliki izvoznik Rusija želi vsaj za naslednjih šest mesecev zmanjšati izvoz dušikovih gnojil, da bi zajezila nadaljnjo rast cen hrane na ruskem domačem trgu.

Hkrati cena zemeljskega plina, ki je potreben za proizvodnjo dušikovih gnojil, ostaja izjemno visoka. In zima šele prihaja. Mnogi veliki evropski in nemški proizvajalci gnojil, kot so Yara, SFK Piesteritz ali BASF, so zato drastično zmanjšali svojo proizvodnjo mineralnih gnojil.

Zemeljski plin predstavlja približno 80 % stroškov proizvodnje dušikovih gnojil, cene pa so štiri do petkrat višje od običajnih, pravijo v skupini Fertilizers Europe. Z njihovega vidika se “proizvodnja oziroma prodaja ne splača”, saj kljub rekordno visokim cenam gnojil proizvodni stroški niso pokriti. Ogromne težave z logistiko in dobavno verigo so prav tako prispevale k dvigu cen gnojil.

Strokovnjaki predvidevajo, da se bodo kmetje odzvali z manjšo pridelavo na višje cene mineralnih gnojil in posledično z višjimi cenami hrane. V ZDA bi na primer visoke cene gnojil lahko pomenile manjši pridelek koruze. Rumeno zrno potrebuje več dušikovega gnojila kot druga žita, zato bi lahko kmetje poskušali zmanjšati stroške s prehodom na sojo ali jaro pšenico. Svetovalci in analitiki zato priporočajo, da naj kmetje preverijo gnojilne načrte in preučijo, kako nadomestiti pri posameznih kulturah dušična gnojila (pri koruzi to ne gre, saj nujno potrebuje dušik za pravilno rast) in ali obstaja možnost, da se nekoliko zmanjša gnojenje s fosforjevimi in kalijevimi mineralnimi gnojili.

Kaj zviševanje cen mineralnih gnojil pomeni za povprečno 10 hektarjev veliko mešano kmetijo, ki obdeluje njive in travnike. Strošek nakupa mineralnih gnojil je bil lani 960 evrov, letos pa bi enaka količina stala kar 2800 evrov. Seveda je strošek nakupa za 50 hektarjev veliko kmetijo najmanj petkrat večji, če ne celo več. Namesto pet tisoč evrov, bi trenutni nakup stal 14 tisoč evrov.