Predavatelj Jens Ole Christiansen je strokovnjak na področju prireje mleka z več kot 30-letnimi praktičnimi izkušnjami.

Obnašanje živali

Da imamo visoko prirejo mleka na kmetiji, moramo poznati obnašanje živali, poudarja predavatelj. S tem se izognemo morebitnem stresu, krave zato bolje molzejo, manj potrebujemo tudi obiskov veterinarjev. Predvsem zaradi manjšega števila somatskih celic. Že pri premikanju krav, jim moramo dati prostor predvsem pred njo. Vsako govedo ima namreč »letalno cono«, to je varna razdalja, kjer se žival varno počuti. Če se ji približamo predvsem pri glavi, se ustraši in jo takoj nehote usmerimo drugam. Zato jo poganjamo vedno od zadaj ali od strani, če hočemo spremeniti smer premikanja.

Počivanje živali

Naslednjo pomembno razlago Christiansen vidi v počivanju živali. Krava ustvarja mleko pri jaslih in med ležanjem. Kot prvo se je osredotočil na ležišče živali. Krava mora imeti prostor za vstajanje, torej ko leži, mora imeti pred sabo prostor brez ovir, da se zažene in vstane. Če je to onemogočeno in vstaja več kot dve ali tri minute, bo začela razmišljati, da še ni čas za hranjenje, saj to za njo predstavlja napor. Tudi počivanje je pomembno in naj bi znašalo minimalno 12 ur na dan, da leži in prežvekuje. Torej mora imeti krava svoje ležišče, ki je kar se da udobno. Oziroma pravilneje: v hlevu mora biti 10 odstotkov več ležišč, kot pa je živali. Zakaj tako? Ker krava, ko leži ima hitrejši krvni obtok skozi vime. Ta hitrost znaša 5 litrov na minuto, namesto 3 litre na minuto, če krava stoji. Logično nadaljevanje je, da večji pretok omogoča hitrejše nastajanje mleka, saj je na voljo več hranilnih snovi v vimenu, pravi predavatelj in dodaja, da je tudi ob daljši stoji povečan pritisk na parklje, kar onemogoča prekrvavitev nog in posledično manjšo oskrbo s kisikom in povečanjem tveganja za šepavost živali.