Vse več kmetov tarna, da ljudje postajajo vse drznejši. Nekateri kradejo zelenjavo iz kmetijske trgovine, nekateri iz avtomata ali prodajnega kozolčka, nekateri pa naravnost s polja ali celo s pašnika

Očitno imajo nekateri zelenjavo na njivi za skupno lastnino. Vsaj kmetje dobivajo tak vtis. Tako tudi Sören Diersing-Espenhorst iz okolice Osnabrücka. Krompir so mu ukradli kar z njive. Septembra je kmet pripravil njivo, da ga bo pobral s kombajnom. Na dan pobiranja, pa je prebledel, ko mu je na večjem delu njive bil krompir ukraden. A finančna škoda ga ne moti najbolj. »Več kot nesramno je na ta način vzeti pridelke s seboj, medtem ko kmetje od tega živimo. Kam smo prišli, da nam zelenjavo kradejo že iz njiv,« je še dejal kmet iz Nemčije, ki dodaja da kraja pridelkov kar z njiv kaže na pomanjkanje spoštovanja do vseh kmetov.

Tako to vidi tudi Katrin Kruse-Maack iz Maack iz družinske kmetije Vegetable Farming v Bardowicku. Vse več ljudi se brez plačila oskrbuje z zelenjavo neposredno z njive. »Tam ni hvaležnosti. Zelenjava je očitno nekaj, kar je prosto dostopno. To je postalo podobno kot nabiranje rož na travniku,” je še povedala kmetica.

Nič bolje ne gre lastnikom kmetijsko prodajnih kotičkov in trgovin. Tudi tu se krade ali goljufa pri plačilu. Policisti prizadetim kmetom svetujejo, naj morebitne kraje prijavijo.

Kako je pri nas?

Vse več je kraj tudi pri nas. Na spletu opažamo številne zapise in tudi fotografije, kako neznanci sredi belega dne pobirajo zelenjavo z oddaljenih polj. Eden od bralcev je zapisal: »Sploh se niso zmenili zame, ko sem prišel do njih in jih vprašal kaj počnejo in če se jim zdi to dejanje sporno. Nisem pa si upal več narediti, saj sem bil sam proti trem odraslim osebam. Tudi klicanje policije bi bil nesmisel, saj bi do takrat že odšli in sam bi imel le sitnosti s samo prijavo in morebitnim maščevanjem. Enostavno kmetje ne vemo, kaj naj storimo v tem primeru, saj policija takšne kraje smatra kot mali prekršek, ki gre v postopek le na prijavo in zahtevo oškodovanca. A zavedati se moramo, da večkratno zajemanje sladke marmelade z majhno žličko, tudi izprazne še tako velik kozarec.

Policija nam je sporočila, da so v zadnjih petih letih zabeležili le 34 prijav tatvin ali pridelkov, ali poljščin in to ne glede ali na vrtu, njivi, trgovini, skladišču… To kaže, da je pri nas brez pomena prijavljati škodo, saj so to mali prekrški skoraj brez kazni.

Vrtnine, poljščine, grozdje, sadje…., vse je na dosegu in mamljivo za ljudi, ki ne znajo ceniti in spoštovati kmetovega truda. Še prevečkrat beremo zapise, da so ukradli rejne živali s pašnikov in celo iz hleva. Posamezniki gredo tako daleč, da jih na pašniku celo zakoljejo, razkosajo in poberejo le plečeta, stegna in hrbet. Se pravi dragocenejše kose pašnih živali.

Povprašali smo na Policiji RS, kako pri njih obravnavajo posamezne kraje, so te enakovredno obravnavane, če so storjene na poljih, v samopostrežnih prodajnih hišicah ali v zelenjavnih trgovinah.

Odgovor je bil sledeči:

»V primerih tatvin pridelkov na poljih, v samopostrežnih prodajnih hišicah in v zelenjavnih trgovinah, gre načeloma za dejanja manjše družbene nevarnosti, kar se odraža tudi v zakonski ureditvi. V tem primeru se kazniva dejanja in njihovi storilci preganjajo na predlog, gre za t.i. predlagalne delikte, saj z usodo predloga za pregon, hkrati pa z usodo kazenskega postopka, razpolaga oškodovanec. Statistično največ predlagalnih deliktov predstavljajo kazniva dejanja tatvine.

Torej za tatvino majhne vrednosti je v Kazenskem zakoniku predpisano, da mora oškodovanec podati predlog za pregon, v nadaljevanju pa policija, kot pri ostalih kaznivih dejanjih, izvede vse aktivnosti in ukrepe za uspešno preiskavo kaznivega dejanj in odkritje storilca.

Iz števila je razvidno, da kmetje ne prijavljajo manjših tatvin kmetijskih pridelkov. Po nam znanih podatkih je tatvin precej, precej več, a se kmetje nočejo izpostavljati, ali pa ocenijo da je škoda majhna in bo imel več dela s podajanjem zapisnika uradni osebi.

Za kaznivo dejanje tatvine, kjer si je storilec prilastil stvar majhne vrednosti je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta. Majhna vrednost po določilih Kazenskega zakonika je vrednost ali nastala škoda v višini do 500 EUR. Če je bila vrednost ukradene stvar večja se storilec kaznuje z zaporom do treh let.«

Na Policiji svetujejo, da se oškodovanci ne spuščajo v soočanje ali obračunavanje s storilci. Nikoli ne vemo, s kom imamo opravka in ali je oseba oborožena oz. nevarna. Tudi oškodovanec odgovarja za vsa svoja dejanja. Tako v primeru poškodovanja storilca v pretepu je lahko deležen tudi sam obravnave s strani policije.

Za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do enega leta. Za hude telesne poškodbe je zagrožena kazen zapora od šestih mesecev do petih let. Za kaznivo dejanje ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru je zagrožena denarna kazen ali zapor do šestih mesecev.