Pet let so na kmetiji Lemež izvajali številne ukrepe, da so kar najbolj prilagodili krmni obrok za krave molznice, ki je bil že do tedaj sestavljen za visoko mlečnost. Pa vendar; zavedajo se, da pri kravah ni pomembno le koliko namolze, važno je tudi, da se poskrbi za njeno dobrobit, da lahko izvaja etološke potrebe in da je posledično veterinar čim manj v hlevu. To je le nekaj važnih dejstev, da bo krava »molzla« več laktacij in ne bo izčrpana ob odhodu iz hleva.

V vrhunski kondiciji so se nam zdele krave ob našem prihodu. Pričakali so nas Lea Lemež Bohak, ki ob materi Danici in očetu Cirilu vodi kmetijo, večji del opravil pa je na obeh Boštjanih; njenemu možu in bratu, ki je zaposlen tudi kot profesor matematike v Ljubljani. Polne jasli, dobro zmešan popolni TMR s potrebnimi sestavinami za visoko mlečnost preprečujeta takoimenovano prebiranje krme, ko krava premetava in »išče« okusnejše delce v kupu pred sabo.

Lisasta pasma za kombinirano rejo

Na kmetiji redijo v povprečju 50 krav molznic in še enkrat toliko telic lisaste pasme. Letno oddajo okrog 400 tisoč kilogramov mleka. Domači menijo, da ima lisasta pasma veliko prednosti pred drugimi pasmami. »Odločili smo se, da bomo prodajali kakovostno mleko, primerno tudi za njegovo predelavo in kakovostna teleta.« Teličke redijo doma, bikce kmalu prodajo. Do sedaj smo prodajali tudi plemenske telice, po novem pa smo se odločili, da bomo prodajali breje prvesnice. Kupec tako iz prve roke dobi podatek o bakteriološki analizi mleka prvesnice in namolzenih litrih v prvi laktaciji. Cena: 1900 do 2000 EUR za žival.

Sicer pa lahko za informacijo navedemo nekaj številk, da bo bolj jasno, kakšne rezultate dosegajo na kmetiji Lemež. Povprečna mlečnost po kravi v standardni laktaciji je lani znašala skoraj devet tisoč kilogramov mleka. Povprečna vsebnost mlečnih maščob v mleku je bila 4,24 odstotka, vsebnost mlečnih beljakovin pa 3,59 odstotka. Število somatskih celic in bakterij je vseskozi nizko, da je mleko v ekstra kakovostnem razredu. Posamezne krave so v teh letih dosegale tudi zavidljive rezultate, nekatere so presegle mlečnost enajst tisoč kilogramov v prvi laktaciji. Z lastnim osemenjevanjem so znižali dobo od poroda do prve osemenitve čim bolj zmanjšati, zdaj so na 71 dneh.

Da pa se lisasto govedo lahko šteje za kombinirano pasmo, pa priča tudi podatek, da so pred kratkim prodali kravo v klavnico. Imela je kar 480 kilogramov mesa, ki so jih v klavnici dobro plačali. In ne le to, tudi za teden dni stare bikce dosegajo v primerjavi s črno-belo pasmo zavidljivo prodajno ceno.

Popolni TMR

V novih silosih imajo kakovostno silažo, sestavljeno iz travne in koruzne silaže. Odvzem vsak dan opravijo z manjšo mešalno-krmilno prikolico, s katero bi dobro premešano krmo lahko pripeljali v hlev. Hlev namreč ni nov, zato je vstop večjemu traktorju in prikolici onemogočen.

Krmo pridelajo povečini sami doma, običajno imajo na njivah posejano lucerno, travno-deteljne mešanice, mnogocvetno ljuljko, pšenico in koruzo za silažo. Mnogocvetno ljuljko sejejo v okvirju kolobarja in zaradi oplemenitenja površin z dušikom po spravilu koruze za silažo ali pšenice. V tem primeru imajo še en jesenski odkos in enega do dva spomladanska. Nato njivo preorjejo in posejejo koruzo.

Na kmetiji Lemež imajo živali ves čas na razpolago enak krmni obrok. Tega določajo na podlagi letne analize travne in koruzne silaže. V mešalno-krmilni prikolici za kravo v povprečju zmešajo 15 kg kakovostne travne silaže (sejana travno-deteljna mešanica oziroma mnogocvetna ljuljka, odkos travnikov, lucerna), 22 kg koruzne silaže, energetsko in beljakovinsko krmo, mineralno-vitaminski dodatek. Krave dobijo tudi močna krmila za višjo mlečnost, ki jih s pomočjo strojnih uslug sami mešajo. Zmeljejo in zmešajo naslednje sestavine: repične tropine, koruzno zrnje, pšenica, mineralno-vitaminski dodatek, soda bikarbona in krmni apnenec. Krmljenje z močnimi krmili je postopno, pravilno količino odmerja avtomat.

Obrok za krave je obilen. Da ga lahko zaužijejo, morajo biti vse krmne sestavine odlične kakovosti. Slame je bolj za vzorec, vendar ima kljub temu vlaknina pozitiven učinek na aktivnost vampa in preprečuje njegovo zakisanje. Presnovne težave so predvsem zaradi pomanjkanja vlaknine in prevelikih naenkrat zaužitih količin močnih krmil. Krmo pripeljejo samo zjutraj, čez dan jo večkrat  porinejo nazaj v jasli.

Za telice in presušene krave je obrok energetsko skromnejši, namesto beljakovinske mešanice živali dobijo več zrezane slame (dolžine okrog 3 cm). Zadnje tri tedne pred telitvijo jim v obrok postopoma dodajajo močna krmila za ovimljanje.

Krmni obrok za krave molznice v laktaciji
Krmni obrok za krave molznice sestavljajo slama, koruzna in travna silaža, dehidrirana lucerna, melasa, repične tropine, koruzno zrnje, pšenica, soja (domača, celo zrnje), mineralno vitaminski dodatek, soda bikarbona in krmni apnenec. Presušene krave pa dobijo, koruzno in travno silažo, štiri kilograme slame, repične tropine in mineralno vitaminski dodatek.

Sečnina v mleku

Reja krav je vključena v AT4 kontrolo, kar pomeni, da enkrat mesečno molzni kontrolor opravi obisk na kmetiji ob molži ter izmeri količino namolzenega mleka za vsako kravo posebej, odvzame vzorec mleka in zapiše reprodukcijske dogodke, ki so se v čredi zgodili od zadnjega obiska. Vzorec mleka nato dostavi v laboratorij v analizo. Rezultate analiz pošljejo na Kmetijski inštitut Slovenije, kjer se izvaja obračun laktacij, katerega dobi rejec v nekaj dneh na dom. Rezultati kontrole prireje mleka so nujno potrebno orodje za vodenje prehrane krav molznic.

Želena vsebnost sečnine v mleku je na splošno od 15 do 30 mg na 100 ml mleka; pri Lemeževih stremijo, da je razpon med 18 do 22 mg na 100 ml mleka. Po spremenjenem krmnem obroku tako spremljajo in prilagodijo količino beljakovin v obroku. Sečnina je namreč dober pokazatelj oskrbe z beljakovinami v krmnem obroku. Vrednosti, ki so bližje spodnji priporočeni meji, so primerne predvsem za krave z nekoliko manjšo mlečnostjo. Za skupino krav po telitvi, ki ima veliko mlečnost in jim krmimo precej močne krme, je smiselno obrok izravnati tako, da je vsebnost sečnine v mleku med 20 in 25 mg na 100 ml mleka. Vsebnost sečnine v mleku je posreden kazalec oskrbljenosti molznic z beljakovinami. Majhne vsebnosti sečnine v mleku so povezane s pomanjkanjem v vampu razgradljivih beljakovin, kar je značilno predvsem za obroke s koruzno silažo ali mrvo, ki se jih ne dopolni z ustrezno količino beljakovinskih krmil. Obroki s travnimi silažami vsebujejo običajno dovolj beljakovin, razen če gre za silaže iz ostarele krme ali če zaradi kakšnih drugih vzrokov trava za siliranje ne vsebuje dovolj beljakovin.

V petih letih za četrtino zvišali mlečnost

Če so še leta 2018 v povprečju po kravi molznici namolzli 6600 kg mleka, pa se je s še bolj skrbnim pristopom mlečnost začela hitro povečevati. Tako da so lani v povprečju namolzli že skoraj 9000 kg po kravi. Naši sogovorniki poudarjajo, da je bilo za to potrebno spremeniti pristop in celotno upravljanje na kmetiji. Pa pojdimo po vrsti, kaj so od tedaj spremenili…

Katere izdelke lahko kupite na kmetiji Lemež
Pred štirimi leti so na kmetiji Lemež registrirali dopolnilno dejavnost predelave mleka. Proizvajajo navadne in tekoče jogurte, gostejši, kremasti islandski tip jogurt z večjo vsebnostjo beljakovin ter nižjo vsebnostjo maščob. Obe različici jogurtov lahko dobite kot sadne izvedbe. Pri njih dobite kislo mleko, skuto, kislo smetano, surovo maslo, sir za žar, sveže sire, mlade sire, mlečne namaze. In to v različnih okusih, z dodatkom česna, drobnjaka, čilija, paprike. V bližnji prihodnosti želijo imeti tudi zorene sire. Kot smo zapisali, njihove izdelke dobite na sami kmetiji, kjer imajo prodajalno, pa tudi mlekomat in pa avtomat z mlečnimi izdelki. Večje količine pripeljejo tudi na dom v okolici Maribora, zalagajo pa že tudi nekaj turističnih kmetij.

Na kmetiji sprejemajo tudi obiskovalce, zaključene družbe in številna leta tudi otroke iz vrtcev in osnovnošolce. Tem jim v okviru naravoslovnih dni, prikažejo življenje in delo na kmetiji. Tako na primer po košnji trave s koso otroci nakošeno pograbijo in krmo v koših odnesejo živini. Razveselijo se stikov z domačimi živalmi, ogledajo si molzišče in zbiralnico mleka. Preizkusijo se tudi v ličkanju koruze. Po aktivno preživetem dopoldnevu sledi degustacija domačih mlečnih izdelkov in slastnega peciva.

»Vse se začne pri krmi in krmnem obroku. V silosu smo začeli nameščati tudi stensko folijo in s tem so se precej zmanjšale izgube pri fermentaciji, zvišala se je tudi kakovost silaže. Ob odprtju vsakega silosa, silažo pošljemo na analizo. S pomočjo analize nam svetovalec za prehrano izračuna krmni obrok. Leta 2019 smo z delnim TMR-jem krmni obrok iz 18 litrov z močnimi krmili nastavili na 25 litrov. Že leto dni kasneje smo začeli krave molznice krmiti s popolnim TMR-jem, torej smo ukinili krmni avtomat za močna krmila in obrok naravnali na 27 litrov mleka. Nadaljevali smo z vsakoletnimi analizami krme in dodatke v mešalno krmilni prikolici prilagajali glede na hranilne vrednosti osnovne krme. Vsakič, ko se je mlečnost začela dvigovati in dosegla zastavljeni cilj, smo krmni obrok prilagodili na novo vrednost, tako da je sedaj osnovni krmni obrok nastavljen na 30 litrov mleka.«

»Pomembno ni le krmljenje krav molznic, ampak moraš že novorojenemu telički posvetiti vso pozornost, da bo nekoč postala dobra krava molznica. Zato smo za teleta pripravili suhi TMR, prve dni dobivajo le bazenski vzorec kravjega mleka. Krave pred telitvijo vakcioniramo in s tem smo dvignili kakovost mleziva in odpornost telet v poporodnem času.«

»Teleta suhi TMR dobivajo do 6 meseca starosti, nato pa do 12 meseca starosti vključujemo silažo. Od 12 meseca naprej pa do poroda dobivajo osnovni krmni obrok kot presušene krave molznice, za razliko, da dobijo mineralno-vitaminski dodatek, ki je namenjen za plemenske telice.«

»Tudi presušene krave molznice pred novo telitvijo so deležne veliko pozornosti. Te so v najobčutljivejšem obdobju še posebej ranljive. Dobijo poseben krmni obrok z večjo količino slame, povečali smo jim ležalne površine in jim tako kot proizvodni čredi oskrbeli z novim, velikim napajalnim koritom.«

Ostali ukrepi za zviševanje mlečnosti

Lemeževi nadaljujejo: »Dolgoročno smo na kmetiji vedno želeli imeti dobro genetiko pri kravah. Tako smo začeli intenzivneje zmanjševati prisotnost RH genetike pri lisasti pasmi in sčasoma prišli do točke, ko so krave in tudi podmladek skoraj čiste lisaste pasme. Odločili smo se tudi za osemenjevanje v lastni režiji in zadnji dve leti telice in krave osemenjujemo sami. Prednost je predvsem v tem, da je osemenjevanje opravljeno v najbolj primernem času, ko je žival v estrusu. Poleg tega izbiramo bikovo seme, o katerem se že poprej dobro prepričamo, saj želimo da je ima čreda primerno velik okvir in korektno visoko pripeto vime s pravilno nameščenimi seski za molžo.«

»Seveda bi radi pri potomkah izboljšali tudi druge lastnosti zunanjosti kot so dolgoživost, mlečnost noge in pa parklji. Tem se zadnja leta zelo posvečamo, saj ugotavljamo, da pri nas vse morebitne nevšečnosti izvirajo prav iz poškodb parkljev. Tudi zato, da ne prihaja do poškodb smo se zadnja leta posluževali uslug korekcije parkljev trikrat letno, od lani naprej pa smo začeli na kmetiji sami negovati živali. Mogoče nam gre malo počasneje kot profesionalnim izvajalcem, a smo pri tem bolj skrbni in natančnejši.«

»Manj težav s parklji vodi tudi do manj bolezni v čredi in manjši vrednosti somatskih celic. Na srečo s tem že tako ali tako nismo imeli težav, a nadaljujemo tudi naprej z bakteriološkimi preiskavami mleka in stanje v čredi smo tako še izboljšali. Nenazadnje redno delamo PCR test, ki potrjuje da nimamo stafilokoka aureus v čredi, ki je eden pomembnejših povzročiteljev mastitisa povsod po svetu.«