Evropska komisija je v Uradnem listu objavila Izvedbeno uredbo o vpisu imena »Istrski med / Istarski med« (ZOP), v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb s katero je zaščitila »Istrski med« kot skupni proizvod Slovenije in Hrvaške. Vlogo za zaščito so skupaj pripravili slovenski čebelarji iz Obalnega čebelarskega društva Koper in hrvaški čebelarji iz Istre.

Istrski med  se lahko prideluje samo na geografskem območju slovenske in hrvaške Istre. V Sloveniji zajema območje primorskih občin Koper, Izola, Piran in Ankaran, na Hrvaškem pa Istrski polotok s pripadajočimi otoki v Istrski županiji in sicer območje občin Opatija, Lovran, Mošćenička Draga in Matulji, otoka Cres in Lošinj s pripadajočimi manjšimi otoki Unije, Ilovik, Susak, Vele Srakane ter nizom manjših nenaseljenih otokov. Istrski med je označen z enotnim znakom v obliki kapljice medu.

Istra je edinstveno kmetijsko-ekološko območje, ki je reliefno, pedološko, geomorfološko in podnebno zelo raznovrstno. Rezultat medsebojnega delovanja teh dejavnikov je raznovrstna rastlinska sestava, kar je odlična osnova za proizvodnjo različnih vrst Istrskega medu, kot so  akacija, žajbelj, kostanj, lipa, šetraj ter cvetlični med in gozdni med. Posamezne vrste medu imajo zaradi kombinacije deležev cvetnega prahu posebne organoleptične lastnosti (barvo, vonj in okus).

Poleg pridelave medu mora na opredeljenem geografskem območju potekati tudi pakiranje, saj se le tako lahko čim bolj zmanjša možnost ponarejanja z mešanjem s podobnimi proizvodi, kar je veliko verjetneje, če pakiranje poteka zunaj območja. Preden čebelarji začnejo z označevanjem medu z zaščitenim imenom Istrski med, morajo pri certifikacijskih organih pridobiti  certifikat, ki dokazuje, da čebelar prideluje Istrski med skladno s potrjeno specifikacijo. Istrski med je že četrti proizvod, ki sta ga Slovenija in Hrvaška skupaj zaščitili pri Evropski komisiji. Poleg tega so zaščiteni še Istrski pršut, oljčno olje Istra in Meso istrskega goveda – boškarina. Slovenija je do sedaj pri Evropski komisiji zaščitila 29 proizvodov.

V čem je Istrski med/Istarski med poseben?

V vzorcih cvetličnega medu z območja Istre so ugotovljena prisotnost cvetnega prahu več kot 110 rastlinskih vrst.

Vrste Istrskega medu/Istarskog meda so:

med iz akacije,

med iz žajblja,

med iz kostanja,

lipov med,

med iz šetraja,

cvetlični med in

gozdni med.

Zakaj naj uživamo med

Med je naravna sladka snov, ki ga izdelajo čebele tako, da v cvetovih nabirajo nektar ali pa zbirajo izločke živih delov rastlin ali izločke živali na živih delih rastlin. Zbran material nato pomešajo z lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo in pustijo zoreti v satju. Človek je tisočletja dolgo med uporabljal kot edino sladilo; šele v začetku 19. stoletja ga je počasi začel nadomeščati sladkor. Poleg prehranske vloge je med že od nekdaj del tradicionalnih in alternativnih vej medicine, npr. apiterapije.

Danes na svetu letno pridelamo okoli 1,2 milijona ton medu, kar pa še vedno znaša le okoli 1% produkcije vseh sladkorjev. Največji proizvajalki medu sta Kitajska in Argentina, čeprav ga sami porabita le majhen delež. Največje države porabnice so Nemčija, Avstrija, Švica, Portugalska, Madžarska in Grčija z 1–1,8 kg na prebivalca letno, mednje pa z malo več kot kilogram porabljenega medu na prebivalca spada tudi Slovenija.