Že večkrat smo obiskali kmetije, kjer redijo krave cikaste pasme. To so pašne živali, ki odlično izkoriščajo voluminozno krmo. Kot pravijo lastniki, so pravi stroj za pašo. V preteklosti so jih redili za prirejo mleka, mesa in za delo. Pasma je slovela po relativno veliki mlečnosti glede na telesno maso, zaradi česar se je v Sloveniji ohranila največ na Gorenjskem. Seveda ne smemo pozabiti omeniti, da je cikasto govedo slovenska avtohtona pasma domačega goveda. Ta slovenska pasma goveda izvira iz severozahodnih alpskih predelov Slovenije. Eno najpomembnejših območij, ki se jih povezuje z nastankom in začetki vzreje cikastega goveda, je slovenska kotlina Bohinj. 

Prav tako se je cikasto govedo oblikovalo po odlični prilagodljivosti na hriboviti svet, saj je majhnega okvirja in čvrstih parkljev. Ima zelo močno pigmentirane oči, kar živali varuje pred ultravijoličnimi žarki in nekaterimi očesnimi obolenji. Med rejci je bila cika zelo priljubljena predvsem na planinskem območju, kjer so bile neugodne razmere za pridelavo voluminozne krme. Odlike te pasme so še zelo dobra plodnost, odpornost ter dolga življenjska doba. Dobro izkoriščajo pašo na strmejših terenih, ki jih zaradi manjše telesne teže ne poškodujejo, in tudi vzdrževalne potrebe so zelo majhne. Dobre pašne lastnosti goveda so pomembne pri ohranjanju kulturne krajine, saj se cike pasejo tam, kjer se govedo večjega okvirja ne more ali pa bi povzročilo preveliko degradacijo ruše.

Izkušnje rejcev so pozitivne

Da je cikasto govedo skromno in dolgoživo, potrjuje tudi eden od rejcev, ki smo ga obiskali nekaj let nazaj. »Imamo 22 krav, ostalo so telice in bikci. Letno v povprečju zamenjamo le dve kravi, to pomeni, da je remont v čredi le okrog 10-odstoten. Lahko bi dejali, da redimo živali na ekstenziven način, čez leto so na paši in poleg dobijo le solni kamen, pozimi krmimo travno silažo z nekoliko več sušine, mineralno-vitaminski dodatek in solni kamen. Ne poleti ne pozimi ne dodajamo močne krme. Živali imajo obsežen vamp in na ta način dobro izkoriščajo pašo in silažo, tudi mlade živali dobro priraščajo do odstavitve jeseni, ko imajo okrog 230 kilogramov.«

Sezonske telitve

»Tudi telitve so pri cikastem govedo lahke, okrog 95 odstotkov krav teli brez pomoči. Imamo naraven pripust, licenciran bik spremlja živali na paši v času pripusta. Že nekaj let imamo sezonski pripust, da telijo zgodaj spomladi, telitve so naravnane na začetek marca, mesec dni pred pašo.

Bik mora biti pri kravah sredi maja, da bodo telile zgodaj spomladi. Če krava teli pozneje, na primer konec maja ali junija, bodo prirasti teleta veliko manjši. Paša je namreč v tem času že skromnejša, krma je slabše prebavljiva in krava bo imela manj mleka za tele. Poleg tega pa je manj hranilna tudi krma, kjer se bo tele paslo.« Glede na to, da imajo rejci sezonske telitve telice semenijo telice pri enem letu in nekaj mesecih starosti, da telijo pri dveh letih.

Če bi jih osemenili prej, telice ne bi bile dovolj razvite in živali bi bile manjše rasti. Ne smemo namreč pozabiti, da morajo krave teliti marca, zato pri nas pripusti oziroma osemenjevanja potekajo predvidoma od maja do julija.