Vse več je kmetov, ki se poslužujejo minimalne obdelave tal. Teh je več, imajo skupen imenovalec, da se s tem dejanjem premešajo prst in jo ne obračajo. Da nadomestijo plug, ki rastlinske ostanke pokrije, pri minimalni obdelavi tal, pa jih nekaj ostane na površju tal.

Naj naštejemo nekaj minimalnih obdelav tal: Plitva minimalna obdelava, »stripp till« obdelava tal, globoka minimalna obdelava tal, »no-till« obdelava tal, vertikalna minimalna obdelava tal in globinsko podrahljavanje.

Globinsko podrahljavanje tal

Eden od ukrepov je globinsko podrahljavanje, ki je namenjeno prezračevanju spodnjih plasti tal. Omogoča zračnost tal, ki je pogoj za boljši razvoj koreninskega sistema, izkoristke hranil in vlage ter s tem za boljšo rast in doseganje visokih pridelkov. Zbita in manj zračna tla niso prepustna niti za vodo, kar je za kulture na naših ilovnatih in lapornih tleh še kako pomembno. Z uporabo podrahljača pa se je v kratkem času pokazalo izboljšanje tako na zemlji kot pri pridelkih.

Glavni namen tega ukrepa je prebiti plazino, ki se ustvari z dolgoletno obdelavo tal na isti globini. Plazina je strnjena, neprebojna plast zemlje, ki ustavlja kroženje zraka, predvsem pa odvajanje vode v globino. Pozitivni učinki takšne obdelave tal so globinsko podrahljanje tal, drenažiranje tal, prezračevanje tal ter s tem spodbujanje mikrobiološke aktivnosti tal. Ko tla prerahljamo, dosežemo to, da so tla manj zbita in omogočimo lažjo rast korenin v globlje plasti zemlje. Znano je, da korenine, če ne morejo prebiti plazine, preusmerijo rast vodoravno in rastejo tako naprej.

Skupna kmetijska politika podpira minimalno obdelavo tal v okviru Intervencije INP08.07 Konzervirajoča obdelava tal. Konzervirajoča obdelava tal prispeva k shranjevanju in vezavi ogljika v tleh, z zmanjšanjem števila delovnih operacij pa zmanjšuje tudi posredne izgube CO2 v ozračje. Prispeva tudi k ohranjanju strukture tal, oskrbi tal z vodo in hranili, zmanjševanju erozije, povečevanju deleža organske snovi v tleh in ohranjanju rodovitnosti tal. Ena od zahtev za izvajanje je minimalna obdelava tal z vlečenimi pasivnimi stroji za konzervirajočo obdelavo tal oziroma gnanimi (aktivnimi) stroji ali drugo ustrezno mehanizacijo za konzervirajočo obdelavo tal, pri čemer oranje ni dovoljeno.

Letna višina plačila znaša za shemo 18,24 EUR/ha.

Če imamo sušno obdobje, je to zelo slabo, saj ne dosežejo globljih plasti zemlje, ki še zadržujejo določeno količino vode, zato hitreje utrpijo sušni stres. V obdobjih, ko imamo veliko padavin, prihaja zaradi plazine tudi do zastajanja vode na površini zemlje. Z globinskim podrahljavanjem lahko to zastajanje omilimo, saj prerahljamo tla v globino, prebijemo plazino, zato voda hitreje odteče.

Ugodna klima za mikroorganizme

Ko tla globinsko podrahljamo, spravimo zrak v globino tal. Zrak omogoča hitrejše razmnoževanje in delovanje mikroorganizmov v zemlji. Kadar imamo dobro delovanje mikroorganizmov, imamo tudi več hranil, ki so na voljo rastlinam.

Globinskega podrahlavanja ni treba izvajati vsako leto. Najprimerneje je s tem ukrepom kolobariti. S tem mislimo, da ga izvajamo takrat, ko imamo na površini žito ali oljno ogrščico in je njiva prazna v poletnih mesecih. V takem primeru pride obdelava na isto površino vsako drugo oz. vsako tretje leto, odvisno od kolobarja.