Na kmetiji Pečarič iz vasi Čurile pri Metliki se že več generacij ukvarja z vzgojo vinske trte. Že konec 19. stoletja so imeli v lasti in obdelovanju dva hektarja vinogradov, kar je bilo za tiste čase v Beli krajini izredno veliko. Razvoj gre seveda hitro naprej, tako da kot raste trg in povpraševanje po vinih, tako tudi pri Pečaričevih povečujejo obdelovalne površine in trte so posajene že na šestih hektarjih.

Na večgeneracijski kmetiji živijo Martin z ženo Polono, sinova Blaž in Andraž ter hčerke Ana, Nika in Tina. Doma pomaga tudi oče Martin. Pečaričeve smo obiskali v času trgatve med tednom, da smo tudi sami začutili delovni utrip pri hiši. Poudariti še velja, da imajo Pečaričevi ob koncih tedna in predvsem v decembru izjemno veliko obiska.

Opis kmetije Pečarič

Kmetijo Pečarič najdete na sončni strani Gorjancev, in sicer v kraju Čurile pri Metliki. Kmetija je z vinogradništvom tesno povezana že več rodov. Na domačiji imajo vinsko klet in razstavno-prodajni prostor, medtem ko se vinogradi razprostirajo v Vidošičih in na Vinomerju. Na šestih hektarjih površin imajo številne sorte grozdja. Pridelujejo tako rdeče kot bele sorte vin, kakovostna, vrhunska, predikatna pa tudi peneča vina. Uspehe žanjejo tudi v negi vina iz sušenega grozdja. Na voljo za nakup ali pokušino je tako 30 različnih vin.

Predstavljajo se s pokušinami izbranih vin, na katerih z besedo in kozarcem v roki predstavljajo kulturo pitja vina. Sprejmejo skupine do 60 oseb, ki jih skozi vodeno degustacijo razvajajo z odličnimi vini in belokranjsko pogačo. Za goste pripravijo tudi narezke iz lastnih mesnin in pogače iz domače moke, sire, olja in namaze  pa kupijo pri lokalnih kmetih. Za večje in manjše skupine je na voljo urejen degustacijski prostor. Na leto tako gostijo blizu 2000 obiskovalcev.

Nekoč trsničarji in govedorejci

Če so bili Pečaričevi v preteklosti tudi znani prodajalci trsnih cepljenk, pa so zaradi krize v trsničarstvu opustili dejavnost. Prav tako se ne več intenzivno ukvarjajo z govedorejo, ki je bila nekoč pomembna kmetijska dejavnost na kmetiji. Še vedno pa obdelujejo nekaj hektarjev travnikov in njiv, v hlevu redijo prašiče, saj sami izdelujejo suhomesnate izdelke.

Pravočasno so se leta 2010 odločili za izgradnjo sončne elektrarne, tako da se jim bo prihodnje leto iztekla 15-letno pogodbo za prodajo subvencionirane električne energije. V povprečju proizvedejo električno energijo za lastne potrebe in za oskrbo osmih gospodinjstev. Ker je to stalen vir dohodka, je Polona leta 2011 pustila službo in se posvetila številčni družini; zelo je v pomoč tudi pri sprejemu obiskovalcev, še posebej skrbi za številne tujce. Bela krajina ima namreč kar nekaj naravnih znamenitosti, ki jih organizirane skupine povežejo še z lokalno pokušino vin in ostalih dobrot.

Hiša vina Pečarič se promovira na številnih dogodkih, tako smo jih srečali v Gornji Radgoni na sejmu AGRA, vedno so prisotni na Vinski vigredi in drugih lokalnih dogodkih. Velika promocija so jim degustacije na kmetiji, njihovo vino najdemo v gostinskih lokalih. Velja omeniti Martinov večer; nabere se tudi več kot 100 ljudi, ki okušajo vrhunska vina in prigrizke.

Vsak četrtek mesecev julija in avgusta imajo Odprta vrata, ki je belokranjski projekt. Gostje lahko v brošurah najdejo posamezne ponudnike belokranjskih dobrot, znamenitosti in dejavnosti, ki so enakomerno razporejeni skozi ves teden. Krog kupcev se tako ves čas širi, pri Pečaričevih pa si želijo le zdravo in ne prehitro rast povpraševanja.

Maceracija v kvevrijih

»Imamo veliko naročenih skupin, ki jim ob pokušini naših vin postrežemo prigrizek – domače suhe mesnine, domači sir in pa belokranjsko pogačo. Tudi degustacije vin so lahko različne, imena pa imajo po naših štirih blagovnih znamkah: penine nosijo ime Rosalija, izbore polnimo pod imenom Botricija, visoke predikate kot Žlahtni opoj in macerirano vino kot blagovno znamko Lutum, kar pomeni po latinsko glina. To je posebno vino; maceracija belih sort poteka v velikih zakopanih glinenih posodah, ki se imenujejo kvevriji in so gruzijskega izvora. Naš kvevri ima 650 litrov prostornine. V njej smo pol leta macerirali sivi pinot, ki je nato še leto dni zorel v lesenem sodu. Vino ima 14 odstotkov alkohola in veliko taninov,” pravi Martin, ki dodaja, da mora biti za tovrstno vino grozdje zdravo in ob trgatvi mora vsebovati najmanj 100 °Oe sladkorja. Je zrelo vino bogatega telesa z okusom po zrelem lesu, jantarne barve, fino trpek in, kar je glavno, zelo piten.

Pri Pečaričevih pokušine vin potekajo nekoliko drugače, kot smo navajeni. Sprejemajo skupine do 60 oseb, ki jih skozi vodeno pokušino razvajajo z odličnimi vini in belokranjsko pogačo. Predvsem Polona pokušino povezuje s kulturnim programom, tako da predstavita zgodovino kleti in kraja, predstavitev vin pa spremljajo izbrani verzi znanih belokranjskih pesnikov, kot sta Oton Zupančič in Lojze Krakar, se pravi, da je pesem vezana na vino in Belo krajino.

Na ta način obiskovalca pritegnejo k svoji zgodbi in zelo redko se zgodi, da gostje ne poslušajo. Sama predstavitev traja uro in pol, za zaključene družbe pa tudi več. Gostje se prav zaradi prijetnega vzdušja vedno vračajo ali na poizkušino ali pa po buteljko vina.

Vina Hiše Pečarič lahko kupite:

V trgovinici na domačiji

V Hiši dobrot, Metlika

Preko dostave po pošti

Vino Od zida

Še eno vino velja podrobneje omeniti, katerega ime sega stoletje nazaj v preteklost. Vino »Od zida« je zvrst chardonnaya in laškega rizlinga z nekoliko rumenega muškata in je prava izbira za ljubitelje osvežilnih belih vin za vsak dan. Od kod ime? V preteklosti so skrili najboljše vino k zidu najbolj oddaljenega kota kleti, da ga ni prehitro zmanjkalo. In v tej zgodbi so našli ime za zvrst. Če pri suhi zvrsti Belokranjec PTP ne izstopa nobena sorta in ga odlikujeta pitnost in prijetna kislina, ki daje vinu svežino, pa pri vinu Od zida ravno zaradi aromatičnosti in polnosti govorimo že o bogatejši različici zvrsti.

Ohranjeni steljniki

Martin pravi, da je njihovo življenje vezano tudi na steljnike. Steljniki so zelo pomembni za biotsko in kulturno raznovrstnost Bele krajine, saj jih drugod po Sloveniji ne najdemo. So dom različnim gobam, metuljem, žuželkam, orhidejam in drugim živalskim vrstam. Mnogo ljudskih običajev in šeg v Beli krajini vključuje steljnike. Ohranjenih je le še peščica steljnikov. Najbolj znani so Vinomerski v okolici Metlike in Marindolski v okolici Adlešič, ki so del Krajinskega parka Kolpa. Več kmetov iz Čuril tako vzdržuje nekaj hektarjev steljnikov za lastno dušo, saj niso zajeti v ukrepe kmetijskih podpor.

Steljniki so kmetijske površine, porasle z redkim brezovim gozdom in orlovo praprotjo, ki se redno, vsaj enkrat letno pokosijo. Stelja (praprot) in druge rastline običajno pokrivajo več kot 80 % tal, drevesa s krošnjami pa manj kot 75 % površine.

Na območju parka so se steljniki v preteklosti kosili tradicionalno »med mašami«, v času med veliko mašo, 15. avgusta in malo mašo, 8. septembra, ko praprot že porjavi. To je bilo obdobje, ko so imeli kmetje nekoliko več časa, saj je bila glavnina drugih del na poljih že opravljena. V preteklosti so del pokošene stelje kmetje odpeljali domov, večji del pa je ostal v steljnikih. Iz stelje so zložili stoge, ki so bili nekoč za območje Krajinskega parka Kolpa tipičen prepoznaven element kmetijske kulturne krajine.

Načrti za bližnjo in daljno prihodnost

Vsekakor si Martin in Polona želita, da bi nekdo od otrok prevzel kmetijo. Radi bi širili tako kletne kot skladiščne prostore, ki so z leti postali premajhni. Zadnja leta so nekoliko povečali vinogradniške površine, nasadili so tudi 3 tisoč toleratnih sort vinskega grozdja. Pri razvoju tolerantnih sort novih generacij poteka žlahtniteljsko delo v smeri večje odpornosti trt na več bolezni hkrati. To bo še povečalo že tako dobro kakovost grozdja. Martin pravi, da bo čas pokazal, kako se bodo te nove sorte uveljavile v vinogradu, v kleti in med potrošniki. Gotovo pa bi se lahko v prihodnje bližina s hrvaško mejo lahko obrnila belokranjskim vinarjem v dobro, saj so njihovi vinogradi tik ob meji.

Sreda je poseben dan na kmetiji

Kot smo že zapisali, imajo pri Pečaričevih ves čas številne obiskovalce, precej jih pride po buteljke za sebe in za darila. »Steklenica vrhunskega vina je lep dar. Največ je povpraševanja po nagrajenih vinih. Do sedaj smo prejeli že vrsto priznanj na različnih ocenjevanjih, med drugim kar nekaj nazivov šampion Vinske vigredi in pokalov za najboljšo mlado portugalko.«

Če so jesenski dnevi pri Pečaričevih posebni dnevi, je tudi vsaka sreda za njih posebna, pravi Polona ob zaključku pogovora: »Sreda je dan za Kmečki glas, nanj smo naročeni že več kot pol stoletja. Ko pismonoša prinese časopis, si ga kot kruh božičnik razdelimo na tri dele. V njem so vedno zanimive teme. Ko prebereš svojo tretjino, si ga izmenjaš z drugim članom in tako ni treba čakati pol dneva, da ga dobiš v roke,« z nasmehom še pove Polona.