Skupna kmetijska politika (SKP) 2023–2027 z različnimi intervencijami pomembno spodbuja uvajanje sodobnih digitalnih tehnologij v slovensko kmetijstvo. Cilj Skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027 je povečati konkurenčnost kmetijskih gospodarstev, izboljšati učinkovitost pridelave, zmanjšati porabo proizvodnih sredstev ter prispevati k okoljsko in podnebno bolj trajnostnemu kmetovanju.

Med digitalnimi tehnologijami, ki jih Skupna kmetijska politika (SKP) 2023–2027 spodbuja z naložbenimi intervencijami, so sistemi za precizno kmetijstvo, senzorji, brezpilotni letalniki, digitalna programska oprema za upravljanje kmetij, sistemi za spremljanje pridelave ter GPS navigacija in avtonomni sistemi v traktorjih. Za nakup digitalne tehnologije Skupna kmetijska politika (SKP) 2023–2027 skrbi z intervencijo IRP02 – Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev

Intervencija IRP02 – Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev Skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027 je namenjena podpori naložbam v posodobitev kmetijskih gospodarstev. Upravičenci lahko pridobijo sredstva tudi za nakup digitalne opreme in tehnologij, kot so GPS navigacija, sistemi za samodejno vodenje traktorjev, oprema za precizno kmetijstvo, digitalni nadzor proizvodnje, senzorji ter druge tehnološke rešitve, ki povečujejo produktivnost, zmanjšujejo stroške pridelave in prispevajo k trajnostnemu gospodarjenju.

Vse pomembnejša GPS navigacija

Prav GPS navigacija danes predstavlja eno najpomembnejših tehnoloških rešitev sodobnega kmetijstva. Sistem s pomočjo satelitskega določanja položaja omogoča izredno natančno vodenje traktorja po njivi. Voznik lahko delo opravlja z veliko večjo natančnostjo, brez prekrivanj ali neobdelanih površin, kar neposredno zmanjšuje porabo goriva, časa in delovnih ur.

GPS navigacija je uporabna pri skoraj vseh kmetijskih opravilih – od osnovne obdelave tal, setve, gnojenja in škropljenja do košnje, spravila pridelkov ter drugih del na njivah in travnikih. Posebej pomembna je pri uporabi širših delovnih priključkov, kjer že manjša odstopanja pomenijo večjo porabo semena, gnojil ali fitofarmacevtskih sredstev.

Avtonomni sistemi v traktorju

Naslednji korak v razvoju predstavljajo avtonomni sistemi v traktorjih. Ti vozniku pomagajo pri samodejnem krmiljenju, obračanju na ozarah, upravljanju priključkov in izvajanju posameznih delovnih postopkov. V najbolj naprednih izvedbah lahko traktor določena opravila opravlja skoraj samostojno, pri čemer operater predvsem nadzira njegovo delovanje. Takšni sistemi zmanjšujejo obremenitev voznika, povečujejo natančnost dela in omogočajo učinkovitejšo izrabo delovnega časa.

Digitalne tehnologije prinašajo številne prednosti tudi z okoljskega vidika. Zaradi večje natančnosti se zmanjšuje poraba goriva, mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin, manj je nepotrebnih prehodov po zemljiščih, zmanjšuje pa se tudi zbitost tal. Obenem digitalni sistemi omogočajo zbiranje podatkov o opravljenih delih, kar kmetom olajša načrtovanje pridelave ter sprejemanje odločitev na podlagi dejanskih podatkov.

Razvoj preciznega kmetijstva zato postaja eden ključnih elementov sodobnega kmetovanja. Tudi Skupna kmetijska politika (SKP) 2023–2027 prepoznava digitalizacijo kot pomemben razvojni steber evropskega in slovenskega kmetijstva ter z naložbenimi intervencijami spodbuja uvajanje novih tehnologij na kmetijskih gospodarstvih in jo podpira tudi z intervencijo IRP35 – Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo.

Tudi intervencija IRP35 – Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027 spodbuja uvajanje sodobnih digitalnih tehnologij, predvsem v predelavi in trženju kmetijskih proizvodov. Namenjena je naložbam v avtomatizacijo proizvodnih procesov, digitalno spremljanje proizvodnje, izboljšanje sledljivosti, učinkovitejše upravljanje proizvodnje ter uporabo sodobnih informacijskih rešitev, ki povečujejo dodano vrednost in konkurenčnost kmetijskih gospodarstev ter živilskopredelovalnih obratov.

Kaj GPS navigacija pomeni v praksi?

Prednosti GPS navigacije so najbolj opazne pri vsakodnevnem delu na njivah. Pri setvi, gnojenju ali škropljenju lahko že nekaj centimetrov prekrivanja med posameznimi prehodi pomeni večjo porabo semena, gnojil ali sredstev za varstvo rastlin. Pri širših delovnih priključkih se takšna odstopanja na večjih površinah hitro seštevajo in povzročajo dodatne stroške ter neenakomerno obdelavo. GPS navigacija omogoča natančno vodenje po že določeni vozni liniji, s čimer se prekrivanja in neobdelani pasovi praktično odpravijo. Rezultat so enakomernejša setev in obdelava, manjša poraba vhodnih sredstev, prihranek goriva in časa ter učinkovitejša izraba delovne širine strojev.