KO IZ PEČI ZADIŠI PO DOMAČEM KRUHU

Ob obiskih vedno znova in znova občutim iskreno gostoljubje naših kmetov, saj me na kmetijah vedno sprejmejo odprtih rok – večinoma gre za družinske kmetije, ki jih Skupna kmetijska politika (SKP) Evropske unije prepoznava kot svoj osrednji steber in cilj podpore. Ekološko kmetijstvo, eden osrednjih poudarkov nove Skupne kmetijske politike, gradi most med naravo, pridelovalcem in potrošnikom. Ta pristop uresničujejo tudi na ekološki kmetiji Sadonik iz Lovrenca na Pohorju, ki obsega približno osem hektarjev obdelovalnih in travniških površin ter 30 hektarjev gozda. Olga Magdič Pavlič in njen mož Marjan sta leta 2004 svojo dejavnost uradno potrdila z ekološkim certifikatom, saj ju vodi prepričanje, da mora biti hrana pridelana in predelana na zdrav ter varen način, skladno z ekološkimi načeli.

Kot smo zapisali, sta Olga in Marjan leta 2003 sprejela odločitev, ki je zahtevala pogum, potrpežljivost in veliko učenja. Dve desetletji nazaj je bilo pridobivanje dovoljenj, izpolnjevanje strogih pogojev ter urejanje certifikatov precej bolj zahtevno, a danes z zadovoljstvom povesta, da je bila odločitev prava. Olga pravi: »No enkrat kmetuješ ekološko, potem vedno kmetuješ ekološko.

Ekološki način pridelave, ki ga danes Skupna kmetijska politika (SKP) podpira v okviru Intervencije IRP 19- ekološko kmetijstvo, ni zaznamoval le njunega dela, temveč tudi način razmišljanja in vsakdan družine. Znanje, ki sta ga pridobila, in izkušnje, ki sta jih nabrala, štejeta med svoje največje bogastvo. Prepričana sta, da mora biti hrana, namenjena ljudem in živalim, predvsem varna in kakovostna. Zakaj bi jedli uvoženo sumljivo pridelano hrano iz daljnih krajev, če pa znamo sami, lokalno pridelati kakovostno, okusno in varno hrano.

Najprej samo hlebec, sedaj poln avto dobrot

Začetki dopolnilne dejavnosti so bili skromni. Veselje ob prvih naročilih je bilo veliko, četudi je bilo treba zaradi nekaj kilogramov kruha in zaboja jajc opraviti pot v Maribor, pri čemer so stroški pogosto presegli zaslužek. Danes je slika drugačna – naročil je toliko, da dostavno vozilo komaj zadostuje. Pot, ki sta jo prehodila, je bila polna izzivov, a prav vztrajnost in zaupanje v svoje delo sta kmetiji Sadonik dala trdne temelje in prepoznavnost, ki jo uživa danes.

Na kmetiji danes skrbijo za približno 400 ekoloških kokoši nesnic in prodajajo ekološka jajca. Ker imajo več kot 350 kokoši nesnic, bi lahko bili vključeni v ukrep Skupne kmetijske politike (SKP) v okviru Intervencije IRP28 Dobrobit živali – Perutnina. Letno bi lahko prejeli sredstva v višini od 660 do 1330 EUR iz tega naslova. Odvisno od gostote naseljenosti.

Njihova jajca so tudi osnova za del ponudbe, ki nastaja v domači pekarni. Iz ekološke pirine, pšenične, ajdove in kamutove moke – slednja velja za eno najstarejših oblik pšenice – vsakodnevno nastajajo kruh, različne vrste testenin, piškoti in drugi pekovski izdelki. Moko pridobivajo pri preverjenih lokalnih ekoloških mlinih. Nekatere testenine so narejene brez jajc, druge vsebujejo jajca iz lastne reje. Marjan zgodaj zjutraj poskrbi za dostavo izdelkov v mariborske in okoliške šole, vrtce ter trgovine. V domači hiši sta uredila tudi majhno prodajalno, kjer kupci lahko izdelke kupijo neposredno pri pridelovalcih in ob tem začutijo pristno domačnost.

Ekološko kmetovanje – pametna izbira

Ekološko kmetovanje ima v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) pomembno vlogo, saj ga podpira tudi ukrep Intervencija IRP19 – Ekološko kmetovanje. Ta je namenjen spodbujanju naravi prijaznih načinov pridelave, ki zmanjšujejo obremenjevanje okolja in krepijo trajnostno rabo naravnih virov. V ospredje postavlja ravnovesje med pridelavo hrane in varovanjem narave ter spodbuja prakse, ki dolgoročno ohranjajo vitalnost podeželja.

Z ekološkimi pristopi se prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, varovanju virov pitne vode ter ohranjanju rodovitnosti tal. Hkrati tak način kmetovanja pomaga ohranjati značilno kulturno kmetijsko krajino in zmanjšuje negativne vplive na okolje. Gre za usmeritev, ki ne podpira le pridelave kakovostne hrane, temveč tudi širšo družbeno odgovornost do prostora, v katerem živimo.

Na kmetiji Sadonik poleg ekoloških jajc lahko kupite naslednje izdelke: pšenični, pirin, koruzni, rženi kruh. Od testenin so v ponudbi jušni in široki rezanci, špageti, krpice, jušna kašica, mlinci, makaroni, svedri. Dobite lahko tudi metrske piškote iz pšenične in pirine moke.

Govedo limuzin pasme na hribovskih pašnikih

V zimskem času je govedo s plemenskim bikom na domači kmetiji, spomladi do pozne jeseni ga preselijo na pašnike pri njihovi domačiji Koh na Rdečem Bregu. Živali so domače in pohlevne ter ob premiku sledijo gospodarju kar osem kilometrov daleč. Teleta prodajo ali pa vzredijo doma do končne mase. Kmetija bi lahko bila vključena v ukrep Intervencije IRP28 Dobrobit živali – Govedo, kjer bi v okviru izvajanje zahteve Paša prejela letno plačilo v višini 52,90 EUR na GVŽ. Marjan poudarja, da govedo krmi le s svežo travo in senom.

Domačija Koh na 750 metrih nadmorske višine je dobila novo podobo, saj je po pridobitvi dovoljenj zaživela kot turistična in izletniška točka z možnostjo prenočevanja. Prednost njihovega prenočišča z dvema označenima jabolkoma je predvsem v tem, da je na samem, oddaljeno od sosedov. Gostje si lahko celo hišo s 13 ležišči in piknik prostorom rezervirajo neposredno pri gostiteljih ali preko spletne aplikacije booking. Razgledi na lovrenško dolino in pohorske gozdove privabljajo številne pohodnike ter kolesarje. Ti se ob obisku vpišejo v knjigo vzponov, najvztrajnejši med njimi pa ob koncu sezone prejme simbolični Kohov pokal. Domačija sodeluje tudi pri lokalnem dogajanju; med tradicionalnimi Jezernikovimi dnevi gosti eno izmed prireditev, lani je bil to turnir v ruskem kegljanju.

V bližnji prihodnosti načrtujejo tudi prenovo delovnih prostorov. V okviru Skupne kmetijske politike SKP 2023–2027 je na voljo Intervencija IRP04, ki podpira ekološke kmetije pri izboljšanju konkurenčnosti in tržne usmerjenosti. Omogoča naložbe v opremo, predelavo, embalažo in promocijo, s čimer kmetje lažje prodajo svoje proizvode širše in ustvarijo dodano vrednost. Na ta način se spodbuja rast in boljši stik s kupci.

Številne dejavnosti na kmetiji

Olga je dejavna tudi zunaj kmetije. Leta 2007 so ji krajani podelili naziv Lovrenčanka leta kot priznanje za njeno predanost, odprtost in prispevek k skupnosti. In zakaj odločitev za peko kruha…. Vonj po sveže pečenem kruhu jo še vedno spomni na otroštvo in toplino doma. Tako kot jo je mati želela ustvariti za svoje otroke, danes pa jo deli tudi s kupci. Marjan med smehom dodaja, da je Olga izjemno aktivna in da se z njo ni varno prepirati, saj je med drugim obiskovala tudi ljubiteljski tečaj karateja.

Čeprav se trg prehrane hitro spreminja in zahteva stalno prilagajanje, Olga svoje delo opravlja z zanosom. Opaža, da so smernice vse bolj naravnane k ekološkem pristopu, tudi ljudje vse bolj posegajo po ekološki hrani. To je eden od ciljev Skupne kmetijske politike (SKP) v okviru Intervencije IRP19 Ekološko kmetovanje. Pomembno jima je, da ustvarjata doma, da sama razporejata svoj čas in da sta v neposrednem stiku z ljudmi, ki posegajo po njunih pridelkih in izdelkih. V prihodnosti vidita še veliko priložnosti, vsekakor bo v ospredju prenova prostorov za predelavo. Olga veliko pozornosti namenja tudi najmlajšim obiskovalcem. Otrokom želi približati spoštovanje do hrane in razumevanje kmečkega dela. Med prikazom priprave testa in peke kruha pogosto nastanejo najlepši trenutki. Posebej se je dotaknil dogodek, ko je deček po obisku navdušeno povedal, da še nikoli ni jedel tako dobrega kruha. Takšni odzivi potrjujejo, da trud ni zaman.