V vinorodnem okolju Štajerske svojo dolgoletno vizijo ekološkega vinogradništva uresničuje Srečko Šumenjak, priznani vinar, ki združuje tradicionalno kmetijsko znanje z modernimi ekološkimi pristopi, pri čemer je njegovo delo podprto z ukrepi Skupne kmetijske politike (SKP) v okviru IRP 19. Ukrep spodbuja ekološko kmetovanje in trajnostno rabo kmetijskih zemljišč. Kmetija, specializirana za vinogradništvo, je zasnovana tako, da spoštuje naravne procese in optimalno izkorišča mikroklimatske razmere, kar omogoča pridelavo kakovostnih in izrazitih vin. Poleg tega na kmetiji redijo govedo, imajo tudi čebelarsko dejavnost.

Srečko Šumenjak je s svojim delom primer, kako lahko kombinacija ekološkega pristopa, premišljene izbire sort in skrbne vinifikacije ustvari vina, ki so tako kakovostna kot prepoznavna na domačem in mednarodnem trgu. Njegova filozofija temelji na spoštovanju narave, trajnostnem upravljanju vinogradov in inovativnem pristopu k pridelavi, kar ga uvršča med pomembne vinogradnike sodobne slovenske vinske scene. Seveda je dela na kmetiji veliko, Srečku pri delu pomagajo žena Tadeja, ki je tudi profesorica matematike in statistike na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, sinova David in Žiga ter hčerki Pija in Neža. Sicer pa pri določenih opravilih pomaga tudi oče Tonček, mama Anica pa še kaj postori v kuhinji in na vrtu.

Ekološka pridelava v okviru SKP je bila logična pot

Na ekološki kmetiji Šumenjak iz Spodnjega Hlapja pri Jakobskem dolu so že leta v ukrepu Intervencije IRP19 Ekološko kmetovanje, ki je tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji v porastu. Že pred vstopom v ukrep ekološko kmetovanje so kmetovali na tradicionalen način, nato so nadgradili svojo dejavnost z vstopom v ukrep že leta 2005. Takrat je Srečko, diplomirani inženir agronomije, od staršev prevzel kmetijo in si zastavil nove smernice kmetovanja, ki so se izkazale kot pravilne. Na ta način so sledili ciljem povečati ekološko ponudbo živil glede na naraščajoče povpraševanje in tudi znotraj Strateškega načrta SKP 2023–2027 se nadaljuje zastavljena pot. Trajanje obveznosti za vstop v ukrep, za katerega je potrebnih najmanj 0,3 hektarja kmetijskih površin, je pet let. Za preusmeritev rastlinske proizvodnje sta potrebni najmanj dve leti, tri leta za trajne nasade.

Skupna kmetijska politika (SKP) podpira ekološko kmetovanje v okviru Intervencije IRP19 – Ekološko kmetovanje, katere cilj je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izvajanju naravi prijaznih kmetijskih praks. Te prispevajo k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, varovanju virov pitne vode, ohranjanju rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine ter k celostnemu varstvu okolja. V Sloveniji povpraševanje po ekoloških pridelkih bistveno presega ponudbo, zato preusmeritev v ekološko kmetovanje predstavlja pomembno priložnost za razvoj lokalnih trgov, dodatno tržno priložnost za pridelovalce in večje vključevanje v shemo kakovosti Ekološko kmetovanje. To potrjuje tudi vse bolj uveljavljen slogan ekološko + lokalno = idealno, ki mu sledijo tako kmetje kot potrošniki. Temu trendu sledi tudi Skupna kmetijska politika, ki z višjimi deleži subvencij dodatno spodbuja ekološko pridelavo. Kmetija Šumenjak je lep primer, kako slediti ukrepom IRP 19, saj imajo v ponudbi ne le ekološka vina, ampak tudi ekološko pridelano govedino in pa ekološki med.

Vina s prepoznavno aromatiko

Kot smo zapisali, se na kmetiji prednostno posvečajo ponudbi ekoloških vin. Devet hektarjev je skupaj vseh površin posajenih s trto, od tega so štiri hektarji v najemu. Na petih različnih lokacijah, pridelujejo vrsto vinskih sort, ki so prilagojene tako lokalnim razmeram kot različnim stilom suhih vin. Med belimi sortami prevladujejo renski rizling, laški in kerner, chardonnay, sivi pinot, sauvignon ter rumeni muškat, med rdečimi pa modri pinot. Posebno pozornost namenjajo selekciji sort za naravno fermentacijo, kar omogoča razvoj vin z jasnim izrazom terroirja (vpliv od podnebja do laporno ilovnatih tal) in prepoznavno aromatiko.

Pridelava grozdja je zelo tvegana kmetijska dejavnost. V zadnjih desetih letih so imeli trikrat hudo pozebo, točo, eno leto pa jim je pridelek odnesla peronospora. Pri ekološkem načinu kmetovanja so namreč omejeni pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in v primeru zelo mokrega leta, je pridelek razumljivo precej slabši.

Srečko v pogovoru pravi: »Vina Šumenjak so rezultat minimalističnega in naravnega pristopa. Spontana fermentacija z domačimi kvasovkami, dolga štiri do deset dnevna maceracija belih sort, zorenje na drožeh in nato v hrastovih sodih in omejena uporaba žvepla zagotavljajo, da vsaka steklenica odraža pristnost grozdja in specifičnost letnika. Vina se ponašajo z dobro strukturo, ravnovesjem kislin in izrazito mineralnostjo. To je značilno za naša naravno pridelana suha vina, ki so hkrati pitna in kompleksna. Med prepoznavnimi izdelki so tako naravno peneča vina, macerirana bela vina, sauvignoni ter elegantni pinoti. Pohvalimo se lahko, da smo prvo macerirano vino na trg ponudili že leta 2008. Na en način smo orali ledino na področju maceriranih, oranžnih vin pri nas na Štajerskem.

Trženje vin

Trženje vin je pri Šumenjaku prav tako premišljeno. Poleg prodaje na domačem dvorišču, svoje izdelke tržijo neposredno kupcem oziroma stalnim strankam. Prodajo imajo tudi na spletu, njihova vina boste našli tudi v priznanih vinotekah. Velik del buteljčnega vina prodaja tudi na izvozne trge, kjer ga cenijo zaradi naravnega in posebnega lokalnega značaja. Tak pristop omogoča neposreden stik s kupcem, ohranja kakovost in prepoznavnost blagovne znamke ter omogoča dolgoročno zaupanje v izdelke. To je zaznati pri kupcih, ki ponovno naročajo paket ciljnih vin. S prodajo zaenkrat na srečo nimajo težav, povpraševanje po ekoloških vinih je vsako leto v porastu.

Tolerantne sorte Muscaris in Sauvignier Gris

Na kmetiji pridelujejo tudi tolerantne sorte grozdja, ki so odpornejše proti glivičnim boleznim in tako omogočajo ekološko in trajnostno vinogradništvo. Med glavne bele tolerantne sorte spadata Muscaris in Sauvignier Gris, ki se odlično vključujeta v ekološki sistem pridelave in zahtevata manj škropljenja, obenem pa dajejo aromatično bogata grozdja.

Te tolerantne sorte tvorijo osnovo za posebna vina Šumenjak. Muscaris in sauvignier gris se, skupaj z drugimi sortami kot so chardonnay, kerner, sivi pinot in renski rizling, uporabljata za pridelavo vina Alter, ki je macerirano belo vino. Iz kombinacije tolerantnih dveh sort in maceracijskih postopkov nastane tudi vino Extrem. Vino združuje kompleksnost in značaj različnih sort ter poudarja aromatične lastnosti tolerantnih trt.

Poleg tega kmetija prideluje tudi Pet‑Nat (Pétillant Naturel), naravno peneče vino, ki nastaja po tradicionalnem postopku. Dejansko se pri tem vinu v steklenici zaključi primarna fermentacija brez dodajanja dodatnega ogljikovega dioksida ali drugih sredstev za penečnost vina. Rezultat je sveže, nebistreno, nedegožirano, naravno peneče vino z nežnimi mehurčki, ki izraža značaj vinograda, sort grozdja in ekološko pridelavo. Zanimiva je sestava vina, saj je 80 odstotkov rumenega muškata, modrega pinota pa 20 odstotkov.

Sreča v nesreči na kmetiji

Na kmetiji je delo pogosto zahtevno in povezano s številnimi tveganji, opozarja Srečko Šumenjak, ki iz lastnih izkušenj dobro pozna nevarnosti kmetijske mehanizacije. Kot pravi, je delo na kmetiji včasih zelo težko, predvsem pa nevarno, še posebej na strmih in zahtevnih terenih.

Prelomni trenutek v njegovem življenju se je zgodil leta 2014, ko se je pri delu prevrnil s traktorjem. Nesreča bi se lahko končala tragično, saj je obstal med kolesi vozila, vendar mu je življenje rešila ustrezna varnostna oprema. Varnostni lok na traktorju je preprečil hujše posledice in jasno pokazal, kako ključna je tehnična zaščita pri delu s kmetijskimi stroji.

Dogodek je na kmetiji pustil trajen pečat in pomembno vplival na nadaljnje odločitve glede varnosti. Od takrat naprej so še posebej pozorni na izbiro mehanizacije. Med drugim uporabljajo tudi traktor Holder, ki je opremljen z zasilno zavoro. Gre za poseben klin, ki se ga aktivira v primeru zdrsa traktorja po pobočju in omogoča hitro zaustavitev vozila.

Ekološka govedoreja

Družina Šumenjak se na svoji kmetiji ukvarja z ekološko govedorejo, ki temelji na zunanji reji, dobrih rejskih praksah in trajnostnem gospodarjenju, kar je v skladu z ukrepom dobrobit živali v okviru SKP intervencije IRP28 – dobrobit živali. Redijo 33 glav govedi, od tega 14 krav dojilj. Teličke na kmetiji večinoma obdržijo za obnovo črede, s čimer zagotavljajo njeno dolgoročno stabilnost in kakovost, medtem ko bikce prodajo. Takšna usmeritev omogoča uravnotežen razvoj črede in ekonomično poslovanje.

Tudi letos bodo kmetje lahko vložili vlogo za izvedbo intervencije IRP28 – dobrobit živali. Določa jo Uredba o intervenciji dobrobit živali iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za leto 2026 v Uradnem listu 88/2025. Intervencija IRP28 – dobrobit živali (DŽ) se bo v letu 2026 izvajala v petih podintervencijah. In sicer za prašiče (podintervencija DŽ – prašiči), govedo (podintervencija DŽ – govedo), drobnico (podintervencija DŽ – drobnica), konje (podintervencija DŽ – konji) in perutnino (podintervencija DŽ – perutnina). Namen intervencije DŽ je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali. Te morajo presegati predpisane zahteve ravnanja, navedene v uredbi, ki ureja pogojenost, in običajno rejsko prakso.

Glavna pasma na kmetiji je Angus, ki je cenjena zaradi kakovostnega mesa in dobre prilagodljivosti na pašo. Reprodukcija poteka z naravnim pripustom, kar omogoča naravno obnašanje živali in manj posegov v njihov življenjski ritem. Šumenjakovi si prizadevajo za sezonske, predvsem spomladanske telitve, saj so te najbolj usklajene z razpoložljivo pašo in olajšajo vzrejo teličkov. Kljub skrbnemu načrtovanju se občasno zgodi, da kakšna krava ne ostane breja takoj, kar zahteva prilagodljivost in potrpežljivost pri upravljanju črede.

Razsek mesa in prodaja

Poleg reje goveda Šumenjakovi izvajajo tudi prodajo mesa neposredno na domu ter imajo registrirano dopolnilno dejavnost razseka mesa. Kupcem tako ponudijo pregledno in sledljivo pot od reje živali do končnega izdelka. Velik poudarek dajejo kakovosti mesa in zaupanju potrošnikov, ki vse pogosteje iščejo lokalno in odgovorno pridelano hrano.

Pomemben del njihovega kmetovanja je tudi povezovanje živinoreje z rastlinsko pridelavo. Hlevski gnoj uporabljajo za gnojenje domačih vinogradov, s čimer zapirajo krog hranil na kmetiji. Tako izboljšujejo rodovitnost tal in zmanjšujejo potrebo po zunanjih vložkih.

Kmetija Šumenjak je primer premišljenega ekološkega kmetovanja, kjer se združujejo dobrobit živali, kakovostna pridelava hrane in odgovoren odnos do okolja, hkrati pa ohranjajo tradicijo in omogočajo trajnostni razvoj kmetije za prihodnje generacije.

Kot zanimivost nam Srečko Šumenjak pove: »Med kravami je tudi krava Iša, taranteško (tarentaise) govedo. V dar jo je dobila naša smučarka Ilka Štuhec po zmagi v francoskem Val d’Iseru v skladu s tradicijo tega tekmovanja v dar dobila telička. Ker bi nanj zaradi veterinarskih postopkov morala predolgo čakati, so ji v Slovenijo pripeljali kravo iste pasme. Seveda jo Ilka ni mogla imeti doma in skrbno nego je zaupala prav Šumenjakom. Ilka jo večkrat obišče na kmetiji, s Šumenjaki so v zelo dobrih odnosih. Govedo pasme Tarentaise izvira iz domačega goveda iz doline Tarentaise v Franciji, kjer je bilo tisočletja izolirano od drugih pasem. Govedo se je prilagodilo tako, da je lahko živelo na visokih nadmorskih višinah in se paslo po zelo strmem in neravnem terenu. Danes se v Franciji uporablja za proizvodnjo sira Beaufortain in Maurienne z značilnim okusom.

Ekološko čebelarstvo kot tržna niša

Na kmetiji Šumenjak se poleg drugih dejavnosti ukvarjajo tudi z ekološkim čebelarstvom. Ta poteka v skladu z načeli ekološke pridelave in s posebnim poudarkom na zdravju čebeljih družin ter varovanju okolja. Skupna kmetijska politika zato podpira ekološko čebelarstvo z različnimi ukrepi, izpostavimo intervencijo IRP43 Ekološko čebelarstvo. Namen intervencije Ekološko čebelarjenje, je spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja. To prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju in k varovanju okolja nasploh. V okviru intervencije IRP43 Ekološko čebelarjenje se podpira ohranjanje izvajanje ekološkega čebelarjenja kakor tudi preusmerjanje v ekološko čebelarjenje.

Šumenjakovi imajo 60 čebeljih družin. v ponudbi pa cvetlični, kostanjev in med hoje.

Projekti za naprej

Na kmetiji Šumenjak imajo še kar nekaj nedokončanih projektov pove Tadeja. Med drugim želijo še povečati degustacijske prostore in klet, v mislih imajo tudi na višjem nivoju urejeno turistično nastanitev. Tako bi se lahko gostje odpočili od vsakdanjega napornega dne. Vsaka taka odločitev, kot tudi ekološka ponudba je vsekakor dodana vrednost, saj so lahko prodajne cene nekaj višje, kot bi bile, če bi prodajali osnovne proizvode. Tudi zato Šumenjakovi priznavajo, da bi jim bilo precej težje uresničiti zastavljene cilje brez ukrepov Skupne kmetijske politike, med katerimi izstopa predvsem Intervencija IRP19 Ekološko kmetovanje.