Ena bolj znanih kmetij na območju Savinjske doline je zagotovo kmetija Flis, kjer družina Četina pod sloganom »Kjer se kravice same pomolzejo« redijo 85 krav molznic, skupaj je v hlevu okrog 180 glav goveje živine. Letno namolzejo okrog 850 tisoč litrov mleka, kar precej ga predelajo v domači sirarni v mlečne izdelke. Le ti so naprodaj v vseh večjih trgovskih centrih pri nas, fotografije izdelkov večkrat zasledimo v številnih promocijsko-prodajnih letakih. Le malo pa jih ve, da se je njihova zgodba začela z dostavo mleka v steklenicah na dom.

Če bi se pred 30 leti oglasili pri Četinovih, bi spoznali kmetijo, malce večjo od slovenskega povprečja. Vodilna dejavnost na kmetiji je bilo pridelovanje hmelja na štirih hektarjih, poleg pa so redili osem krav in 30 govejih pitancev.

Hitro povečanje staleža živali

Nato so morali zaradi gradnje avtoceste prepustiti državi dva hektarja površine in za prejeto odškodnino so začeli graditi hlev za 55 krav molznic. Sprva so pomišljali, ali je tako velika gradnja primerna za njihovo kmetijo, kajti imeli so premalo obdelovalne zemlje. Po stečaju podjetja Hmezad Žalec pa so se prijavili na Sklad kmetijskih zemljišč in v najem dobili 17 hektarjev zemljišč. Tako so se povsem posvetili prireji mleka. Prenehali so s hmeljarstvom in vsako leto povečevali število krav, tudi z uvozom visoko brejih telic z Nizozemske in Danske.

V letu 2000 so na kmetiji tako že namolzli 600 litrov mleka dnevno. Vodenje kmetije je Damijan od očeta prevzel leta 2006 in kandidiral tudi na javnem razpisu v okviru Skupne kmetijske politike. Približno leto kasneje so kmetijo posodobili tudi z robotom za molžo krav. Pred kratkim so ga zamenjali s tehnološko bolj izpopolnjenim. Medtem so leta 2017 zgradili tudi nov hlev za plemenske telice in opremili prostore za dopolnilno dejavnost s pomočjo sredstev Skupne kmetijske politike. Danes obdelujejo okrog 70 hektarjev kmetijskih površin in ne načrtujejo povečanja pridelave in prireje. Kmetijske površine so postale predrage za nakup, saj se cena giblje okrog 7 EUR za kvadratni meter.

Številne investicije s pomočjo ukrepov Skupne kmetijske politike

Naj naštejemo nekaj investicij, katere so bile delno sofinancirane s pomočjo sredstev SKP.

Leta 2006 je Damijan Četina postal mladi prevzemnik in pridobil sredstva v višini 50 % za nakup robota za molžo, v okviru Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja. Danes je ta ukrep v okviru Javni razpis za intervencijo – IRP podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov.

Leta 2009 so na kmetiji Četina kandidirali na razpisu za nakup traktorja. Bili so uspešni in znesek sofinanciranja je znašal 40 odstotkov. Ukrep je bil v okviru javnega razpisa je za dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskih gospodarstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz PRP 2007–2013.

Leta 2016 je potekala gradnja novega hleva za plemenske telice in nakup mešala za gnojevko – pridobljeno je bilo 30 odstotno sofinanciranje, saj je bil Damijan star nad 40 let. Sredstva so bila pridobljena v okviru podukrepa M4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki je v SKP 2023–2027 nadomeščen z več bolj ciljno usmerjenimi intervencijami. Intervencija IRP02– Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev (SKP 2023–2027), je neposredni naslednik ukrepa, s katerim so na kmetiji prejeli podporo za gradnjo in nakup mehanizacije. S tem so jo tehnološko posodobili in modernizirali ter tako okrepili svojo konkurenčnost na trgu.

Leta 2016 so zgradili in opremili prostore za dopolnilno dejavnost na kmetiji, in sicer investicija v gradnjo sirarne. To je bilo v okviru javnega razpisa za naložbe kmetij v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov. Danes je to ukrep IRP35 Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo.

Prehrana krav in mlečnost

V pogovoru z Damijanom in Darijo smo hitro spoznali, da na kmetiji ni nič prepuščenega naključju. Kmetija se je razvijala v skladu z velikostjo kmetijskih površin. Poskušajo pridelati čim več krmnih sestavin na površinah, dokupujejo sojine in repične tropine, mineralno vitaminski dodatek in pa popolni koncentrat za višjo mlečnost.

Prehrani krav in plemenskih telic posvečajo precejšnjo pozornost. Tudi zato imajo visoko mlečnost 10.600 kg po kravi v standardni laktaciji. »Poskušamo vse leto imeti enak obrok, in sicer koruzna in travna silaža v razmerju 60: 40 ter ostala beljakovinske in energetske komponente, mineralno-vitaminski dodatek in pa skoraj 900 litrov sirotke, ki ostane pri predelavi mleka. Zakaj sirotka? Ker jo je škoda zavreči, saj še vedno vsebuje velik delež beljakovin, krmni obrok pa je navlažen in bolje zmešan. Posamezne komponente se pri mešanju in prebiranju v jaslih ne razslojujejo,« pravi Damijan.

Dodaja, da koncentrat K19 za višjo mlečnost krave kot priboljšek in vabo dozirajo prek avtomatskega krmilnika pri sami molži, količino pa jim predpisuje sam na podlagi opazovanj in višine mlečnosti. Nikakor ne pretiravam, kajti zdravje krav mi je še vedno pred količino mleka. Tako krave molznice, ki molzejo več kot 40 litrov na dan, prejmejo 3 kg koncentrata, od 30 do 40 kg mleka 2 kg koncentrata, in 1 kg koncentrata krave, ki molzejo manj kot 30 litrov mleka.

»Krave so premeten živali in poskušajo večkrat na dan priti po »vabo« v molzišče. A pri tem jih usmerjajo takoimenovana »pametna vrata, ki se odpirajo le kravam, za katere je čas molže. Če bi vse krave imele ves čas dostop v molzišče, bi bila storilnost robota za molžo bistveno nižja, pove Damijan ki se lahko pohvali tudi s kravami z zelo visoko mlečnostjo. »Imamo kravo, ki je v tretji laktaciji namolzla skoraj 15 tisoč litrov v standardni laktaciji, v hlevu je tudi krava, ki trenutno v drugi laktaciji molze kar 74 litrov mleka na dan.

Bikce na kmetiji prodajo po 3 EUR za kilogram žive mase. Vse krave so zavarovane, strošek veterinarja je okrog 500 EUR na mesečni ravni, od tega velik strošek odpade na ultrazvok na brejost.

Uspešnost osemenitve krav

Kljub temu, da že vse življenje spremljaš dogajanje v hlevu, pa pravi Damijan, da bo moral nekatere reči še izboljšati. Ni najbolj zadovoljen z uspešnostjo osemenitve pri kravah. Osemenjuje sam, za uspešno osemenitev potrebuje 2,3 poskuse. Na zadnjih predavanjih je od strokovnjakov izvedel določene zakonitosti, ki jih že uvaja in rezultati so se izboljšali. Po novem kravo osemenjuje takoj, ko vidi, da je v pojatvi in ne čaka več kot poprej, da mine pol dneva. Pri takem številu krav se hitro zgodi, da posamezno pojatev ne zaznaš v začetne stadiju in hitro mine nekaj ur ali celo pol dneva. Seme je aktivno 24 ur in na ta način, s hitrim osemenjevanjem, ne zamudiš najbolj idealnega časa za osemenitev. Uporablja seme nemških, danskih in ameriških bikov.

Na vprašanje ali uporabljajo seksirano seme, Damijan pravi, da tudi predvsem če želijo dobiti vrhunske plemenske telice. Je pa pri takem semenu uspešnost osemenitve manjša za 20 odstotkov, kar pomeni več poskusov in dražje seme. Seksirano seme plača tudi do 50 EUR, medtem ko je doza standardnega semena od 13 do 25 EUR. V hlevu je tudi plemenski bik, ki je na rojen na kmetiji in so ga sami registrirali za naravni pripust. Damijan pravi, da pride v poštev, ko popravlja njegove neuspešne poskuse osemenjevanja.

Predelava mleka na kmetiji

Zanimiva je zgodba, da so se naključno odločili za predelavo mleka na kmetiji. Leta 2009 je bilo mleko sramotno nizko plačano. Bratranec od Darije je bil ravno brezposeln in je prišel na idejo, da bi razvažal po domovih litrsko stekleničeno mleko. Dogovor je bil, da bo mleko stalo evro za liter, znesek pa si delijo na pol. Skoraj vsak dan je prodal 150 litrov mleka, pod oznako Moja mukica.

Nekaj let se je Darija izpopolnjevala na različnih tečajih doma in v tujini, pridobila je tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo za poklic mlekarke. Leta 2013 so registrirali dopolnilno dejavnost na kmetiji, 2019 pa s pomočjo SKP sredstev zgradili in opremili novo sirarno. Seveda je dela preveč za eno osebo, tako da so kaj kmalu za polni delovni čas zaposlili dve osebi, ki iz kakovostnega mleka izdelujeta vrhunske mlečne izdelke.

Ne le trgovske centre, svoje mlečne izdelke prodajajo tudi v šolah, vrtcih in domovih za starejše, manjših lokalnih trgovinah in trgovinici na kmetiji. V ponudbi imajo skoraj vse, razen trdih in poltrdih sirov. Tako lahko kupimo mlečne napitke kot so kefirji, kislo mleko in sveže mleko. Od svežih izdelkov so na voljo maslo, kisla smetana, albuminska in sladka skuta, grški, navadni in sadni jogurti. Od sirov pa lahko kupite mladi, zeliščni in sir za žar. Prodajajo tudi jogurt brez laktoze. Izdelki so ročno pakirani.

Kmetija Flis je prejela številna priznanja za kakovost svojih izdelkov. Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij so prejeli zlata priznanja za sir za žar, domačo sladko skuto in sadni jogurt v tipu grškega jogurta in drugih mlečnih izdelkov. V letu 2020 so osvojili najprestižnejšo nagrado Znak kakovosti, ki jo prejmejo le tisti, ki tri leta zapored prejemajo zlato priznanje za isti izdelek.

Pohvalijo se tudi kot primer dobre prakse v okviru kampanje “EU projekt, moj projekt 2019”. Ta kampanja poudarja uspešne projekte, ki so bili sofinancirani iz sredstev Evropske unije, in prikazuje, kako lahko takšni projekti prispevajo k trajnostnemu razvoju podeželja.

Trajnostno kmetovanje na kmetiji Flis

Kmetija Flis si prizadeva za trajnostno kmetovanje na več ključnih področjih v okviru Skupne kmetijske politike (SKP). Tako posvečajo veliko skrbi za dobrobit živali. Kmetija je zgradila nov hlev za mlado živino, plemenske telice ter presušene in poškodovane krave. Ta naložba je izboljšala pogoje za telitev, prehrano in splošno dobrobit živali. Poleg tega so obnovili starejše prostore za predelavo mleka in degustacijo, kar omogoča večjo kapaciteto in kakovost izdelkov.

S pomočjo računalniško vodene robotske molže bolje spremljajo zdravja in večjo učinkovitost proizvodnje. Poleg tega so sirarno opremili s sodobno opremo, ki omogoča predelavo do 1000 litrov mleka na dan in zagotavlja visoko kakovost izdelkov. Kmetija Flis se osredotoča na predelavo mleka v različne mlečne izdelke. S tem ne le povečuje dodano vrednost svojih pridelkov, ampak tudi zmanjšuje potrebo po transportu surovega mleka, kar pripomore k manjšemu ogljičnemu odtisu.

Izdelke Kmetije Flis prodajajo v lokalnih trgovinah, šolah, vrtcih in domovih za starejše, kar spodbuja lokalno ekonomijo in zmanjšuje potrebo po dolgotrajnem transportu. Poleg tega organizirajo vodene oglede in degustacije, kjer obiskovalci lahko spoznajo trajnostne prakse kmetije in uživajo v njihovih izdelkih.