Na kmetiji Strmšnik pri Sv. Vidu nad Vuzenico družina povezuje rejo brojlerjev, govedorejo, prašičerejo, drobnico, predelavo in prodajo mesa in mesnih izdelkov pa tudi organizacijo slavnostnih dogodkov s pogostitvijo gostov. S sodobno tehnologijo, premišljeno organizacijo dela in podjetnostjo razvijajo kmetijo, na kateri skoraj vsaka dejavnost dopolnjuje drugo. Pri uvajanju sodobnih tehnologij in digitalnih rešitev na kmetiji ima pomembno vlogo tudi Skupna kmetijska politika (SKP), ki z intervencijo IRP02 – Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev – spodbuja naložbe za učinkovitejše delo in boljši nadzor nad prirejo.

SKP IN INTERVENCIJA IRP02 – TEHNOLOŠKI RAZVOJ V PRAKSI

Skupna kmetijska politika (SKP) za obdobje 2023–2027 z intervencijo IRP02 – Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev – spodbuja posodabljanje kmetij, kot je kmetija Strmšnik. Naložbe v sodobno opremo in digitalne sisteme izboljšajo spremljanje proizvodnje, zmanjšajo potrebo po ročnem delu ter omogočijo učinkovitejšo rabo krme, vode in energije. Na kmetiji Strmšnik se pomen takšnega razvoja kaže predvsem v računalniško vodeni reji brojlerjev in načrtih za nadaljnjo posodobitev drugih dejavnosti.

MLADI NADALJUJEJO DELO PREJŠNJIH GENERACIJ

Na kmetiji Pr’ Javšniku pri Sv. Vidu nad Vuzenico Ernest Strmšnik in partnerka Špela ob pomoči najbližjih vsak dan skrbita, da delo teče na več koncih hkrati. Kmetija je še vedno v lasti Ernestovih staršev, vendar so se dogovorili, da jo bosta prevzela mlajša. Ernest se je kmetijskemu delu v celoti posvetil leta 2012, ko je očetu začelo pešati zdravje. Tudi oče je moral v kmetovanje zgodaj, saj je šolanje končal že v šestem razredu. Z ženo sta postavila trde temelje, na katerih sedaj mlajša generacija gradi svojo prihodnost. Pri generacijskem prenosu kmetij imajo pomembno vlogo tudi ukrepi Skupne kmetijske politike (SKP), med njimi intervencija IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov.

Intervencija IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov je namenjena spodbujanju mladih kmetov k prevzemu in vodenju kmetijskih gospodarstev, s čimer prispeva k izboljšanju starostne strukture nosilcev kmetij, večji konkurenčnosti ter vzpostavljanju in ohranjanju delovnih mest na prevzetih gospodarstvih. V primeru kmetije Pr’ Javšniku je nadaljevanje družinskega dela v rokah mlajše generacije, ki na temeljih preteklih generacij razvija dejavnosti in načrtuje prihodnost kmetije.

GRADNJA HLEVOV V LASTNI REŽIJI

Družina se s perutninarstvom ukvarja že od leta 1972, ko so postavili prvi piščančji hlev. Danes obdelujejo 46 hektarjev obdelovalnih zemljišč ter poleg reje brojlerjev skrbijo še za govedo, prašiče, ovce in koze. Delo si razdelijo glede na posamezne dejavnosti: mama skrbi za prašiče, zaposleni za perutnino, Ernest in Špela pa predvsem za govedo in druga opravila. Na kmetiji imajo vso potrebno mehanizacijo za spravilo krme, zato večino del opravijo sami. Kadar pa jim zaradi obilice dela ali časovne stiske ne uspe vsega opraviti pravočasno, si pomagajo z najemom strojnih storitev.

Največji tehnološki preskok so naredili v perutninarstvu. Hlev za rejo brojlerjev so zgradili leta 2019, vendar so pred tem kar devet let urejali vso potrebno dokumentacijo. V njem je prostora za 34.000 brojlerjev, v starem hlevu, ki je tudi računalniško opremljen, pa je lahko 13 tisoč piščancev v turnusu.

Hlev je v veliki meri nastal z lastnim delom družine, pri zahtevnejših gradbenih opravilih pa so sodelovali tudi zunanji izvajalci. Ves les, uporabljen pri gradnji, izvira iz lastnega družinskega gozda, kar daje objektu še posebno vrednost in povezanost z domačim okoljem. Pomemben del zgodbe predstavlja tudi družinsko podjetje Javušnik, ki ga vodi Ernestov brat Bojan in se ukvarja z izdelavo montažnih hiš ter razpolaga z najsodobnejšo opremo za razrez in obdelavo lesa. Njihovo dejavnost lepo povzema slogan Od hloda do hiše, ki odraža celovit pristop k predelavi lesa in gradnji.

Pomemben del razvoja kmetije predstavljajo tudi velike naložbe, ki so jih v preteklih letih izvedli z lastnimi sredstvi. V samo treh letih so zgradili tri nove hleve, in sicer za rejo perutnine, prašičev in goveda. Pri gradnji so veliko dela opravili sami, ob pomoči družinskih članov in prijateljev ter z uporabo lastne gradbene mehanizacije. Ker so večino del izvedli v krogu družine in povezanih oseb, se niso odločili za prijavo na razpise za pridobitev nepovratnih sredstev, temveč so vse naložbe financirali sami. Pomemben korak k večji samooskrbi predstavlja tudi lastna proizvodnja električne energije, s katero pokrivajo potrebe kmetijske in lesarske dejavnosti.

Čeprav so dosedanje hleve zgradili z lastnimi sredstvi, so za prihodnje tehnološke posodobitve v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) na voljo tudi možnosti podpore prek intervencije IRP02, zlasti pri naložbah, ki prispevajo k večji produktivnosti in digitalizaciji kmetijskega gospodarstva.

V PERUTNINSKEM HLEVU ODLOČA RAČUNALNIK

V perutninskem hlevu je vgrajen elektronski sistem, ki nadzoruje ključne parametre za rejo in jih dnevno prilagaja starosti piščancev in trenutnim razmeram. Oprema je bila kupljena v Nemčiji, pri električni napeljavi in začetnih nastavitvah pa so pomagali strokovnjaki. Ustrezne razmere so iskali približno dve leti, saj je treba sistem prilagoditi objektu, letnemu času in razvoju.

Ob naselitvi piščančkov je temperatura v hlevu okrog 33 °C, nato pa jo postopoma znižujejo glede na starost, razvoj in potrebe živali. V poletnih mesecih je ključnega pomena učinkovito hlajenje in ustrezno prezračevanje, pri čemer morajo preprečevati neugoden prepih. Pozimi je še posebej pomembno zagotavljanje enakomerne toplote po celotnem hlevu, saj lahko prenizke temperature povzročijo dodatno porabo energije za vzdrževanje telesne temperature. V takšnih razmerah piščanci večji delež energije, pridobljene iz krme, porabijo za ogrevanje telesa, namesto za rast in razvoj, kar negativno vpliva na prirast in učinkovitost izkoriščanja krme. Pri zagotavljanju ustreznih temperaturnih razmer jim je v veliko pomoč talno ogrevanje, ki omogoča enakomernejšo porazdelitev toplote po hlevu in pomaga ohranjati primerno temperaturo tal ter nastilja.

Primer računalniško vodene reje kaže, kako lahko digitalizacija prispeva k učinkovitejšemu upravljanju kmetije. Prav uvajanje sodobnih tehnologij in digitalnih rešitev je eno od področij, ki jih spodbuja Skupna kmetijska politika (SKP) z intervencijo IRP02, če naložba izpolnjuje pogoje razpisa.

Za dobro počutje piščancev je pomembno, da je nastilj suh, kar jim omogoča urejeno talno ogrevanje. Za nastilj imajo žagovino, ki prihaja iz bratovega podjetja, lesni ostanki pa služijo za ogrevanje hiše, hlevov ter delavnic lesnopredelovalne industrije.

PODATKI POMAGAJO PRAVOČASNO UKREPATI

Digitalizacija ne skrbi le za upravljanje temperature. V perutninskem hlevu sta nameščeni tehtnici, na kateri piščanci stopajo naključno, računalnik pa spremlja njihovo rast. Okoli 42. dneva dosežejo povprečno maso 2,58 kilograma.

Pomemben kazalnik je tudi poraba vode. Ta se z rastjo piščancev praviloma povečuje, običajno za približno 500 litrov na dan. Če pričakovanega povečanja ni, je to opozorilo, da je treba preveriti, kaj se dogaja. Sistem omogoča tudi nadzor s kamerami in pošiljanje alarmov na telefon. Kljub temu hlev obiščejo večkrat na dan in po potrebi tudi ponoči, da pregledajo jato in odstranijo poginule živali.

Takšna uporaba podatkov je eden od primerov, kako se uresničujejo cilji, ki jih Skupna kmetijska politika (SKP) zasleduje z intervencijo IRP02. Digitalna orodja lahko rejcu pomagajo hitreje prepoznati spremembe v reji, bolje načrtovati delo in zmanjšati tveganje, da bi težavo opazil prepozno. Pri tem je pomembno, da tehnologija služi konkretnim potrebam kmetije in da rejec podatke povezuje z vsakodnevnim pregledom živali.

Krmo prilagajajo razvojni stopnji piščancev. Najprej dobivajo začetno krmo, nato rastno, proti koncu reje pa približno teden dni končno krmo. Po Ernestovih navedbah za kilogram prirasta porabijo okrog 1,7 kilograma krme.

Reja traja 41 do 42 dni. Hitrejša rast sama po sebi ni nujno najboljša, saj je treba spremljati porabo krme in upoštevati dogovorjeno končno maso živali. Ker gre za pogodbeno rejo, je pomembno, da se proizvodni cikel uskladi z zahtevami naročnika.

Ob koncu cikla je treba jato hitro in organizirano odpeljati. Piščance po navadi v eni noči odpelje 17 tovornjakov. Včasih so jih nalagali ročno, pri čemer je sodelovalo do 12 ljudi. Danes si pomagajo s specialnim nakladalnim strojem, zato je za delo dovolj manjša ekipa. Tudi objekt je prilagojen takšnemu načinu nakladanja.

Naložbe v digitalno spremljanje reje izboljšajo pregled nad porabo vode, razmerami v hlevu in razvojem živali, rejcu pa omogočijo hitrejše odzivanje na odstopanja. Intervencija IRP02 v okviru Skupne kmetijske politike je namenjena tudi podpori takšnemu tehnološkemu razvoju, ki lahko prispeva k večji produktivnosti in boljši organizaciji dela.

GOVEDO KOT FINANČNA REZERVA

Na kmetiji redijo okrog 100 pitancev, za katere so leta 2022 zgradili nov hlev. Teleta, težka okoli 200 kilogramov, kupujejo v Sloveniji. Prevladuje lisasta pasma, nekaj živali pa je križancev cikastega goveda z angusom.

Pitance prodajajo pri starosti 22 do 24 mesecev. Govedo ni le proizvodna dejavnost, temveč družini predstavlja tudi določeno finančno rezervo. Če se pojavijo večji stroški ali primanjkuje denarja, lahko prodajo nekaj živali. To je pri raznoliki kmetiji pomembno, saj se prihodki in odhodki posameznih dejavnosti ne ujemajo vedno časovno.

Krmo pripravljajo v mešalnem vozu, obroke pa prilagajajo tudi na podlagi analiz krme. Sestavine tehtajo, saj želijo imeti nadzor nad količino in sestavo obroka. V prihodnje načrtujejo nakup mlina, tehtnic in silosov, da bi lahko koncentrate mešali sami in jih prilagodili potrebam goveda, prašičev in jagnjet.

Tudi načrtovane naložbe v pripravo krme so povezane s cilji SKP in intervencije IRP02, ki spodbuja izboljšanje produktivnosti in tehnološke opremljenosti kmetijskih gospodarstev. Lastna priprava krmnih mešanic bi kmetiji omogočila večji nadzor nad sestavo obrokov, lažje prilagajanje potrebam posameznih kategorij živali in boljši pregled nad stroški. Morebitno sofinanciranje takšne naložbe je seveda odvisno od izpolnjevanja pogojev razpisa.

Na njive vračajo organska gnojila, ki prispevajo k rodovitnosti tal in zadrževanju vlage. Tudi to je del kroženja virov na kmetiji, kjer poskušajo povezovati rastlinsko pridelavo in živinorejo.

OD OVAC IN KOZ DO DOMAČIH MESNIN

Na kmetiji imajo približno 60 plemenskih ovac, predvsem mesnih križank merina in ile de france. Jagnjeta prodajajo pri 35 kilogramih žive mase. Izkušnje so pokazale, da je treba pri izbiri plemenskih živali upoštevati tudi razmere na kmetiji. Ovce slabo prenašajo mokra in blatna tla, težave pa se lahko pojavijo tudi s parklji. V preteklosti so imeli zaradi izbire ovna pasme texel nekaj zapletov pri jagnjitvah, zato zdaj bolj premišljeno izbirajo plemenske živali.

Burske koze pa uporabljajo predvsem za pašo in čiščenje zaraščenih površin. So bistre in samostojne živali, vendar lahko povzročijo tudi precej škode, če niso pod nadzorom. Prašičereja je povezana s predelavo mesa. Na kmetiji redijo od 60 do 100 pitancev, ki jih kupujejo kot odstavljence in zredijo do približno 120 kilogramov ali več. Za predelavo redijo tudi križance krškopoljskega prašiča in duroka. Pri krmljenju so pozorni na kakovost domače krme, saj je ta pomembna za okus končne mesnine.

S predelavo mesa so začeli iz povsem praktične potrebe, ko približno 50 prašičev ob doseženi tržni masi niso mogli prodati. Prav v tistem času je Ernest spoznal mesarja, ki mu je svetoval, naj se nauči razkosavanja mesa in spozna vrednost posameznih kosov. Pri tem mu je nesebično predajal svoje znanje in izkušnje ter ga postopoma uvajal v mesarsko obrt.

Na kmetiji so se tako odločili za nov korak in začeli ustvarjati pogoje za lastno predelavo in prodajo mesa. Zgradili in uredili so ustrezne prostore za predelavo, hladilnico, nabavili potrebne stroje in opremo ter odprli lastno trgovino. Sprva so kupcem ponujali sveže meso, nato pa so z nabiranjem izkušenj in pridobivanjem novih znanj ponudbo postopoma razširili na različne domače mesne izdelke. Tako je iz začetne težave pri prodaji prašičev nastala nova dejavnost, ki je sčasoma prerasla v pomemben del kmetije.

Živali za zakol vozijo v klavnico Košaki, predelavo pa opravijo v lastnih prostorih na kmetiji. Ponudba obsega suhe salame, hrenovke, klobase za kuhanje, šunkarico, tirolsko salamo, kiblflajš, mesni sir, sušene izdelke, kašnate klobase, ocvirkovo mast in pašteto. Izdelke prodajajo neposredno na kmetiji. Povpraševanje je veliko in prodali bi lahko še več. Preizkusili so tudi prodajo prek avtomatov, vendar se je to zaradi tehničnih težav in dodatnega dela izkazalo za manj primerno. Bolje se obnese neposredna prodaja, zlasti ob naročilih za domače mesnine in darilne pakete. Dober glas o njihovih domačih dobrotah se širi predvsem od ust do ust, kar je zanje najlepša potrditev dobro opravljenega dela.

KMETIJA POVEZUJE TUDI LJUDI

Družina je drugo kmetijo namenila sprejemanju gostov. V prilagojenem prostoru lahko pripravijo praznovanja, obletnice in poroke za do približno 120 ljudi. Gostom ponudijo hrano, narezke iz domače kmetije in pijačo, tudi domači sok.

Tudi ta dejavnost zahteva dobro organizacijo, saj poteka ob rednem delu z živalmi in na poljih, Špeli in Ernestu pa pomeni dobrodošlo spremembo. Namesto da bi na oddih odšli drugam, si delo popestrijo z drugačnimi opravili in srečanji z ljudmi.

RAZVOJ, KI SE NADALJUJE

Na kmetiji Strmšnik je veliko dejavnosti povezanih v celoto. Lesni ostanki pomagajo pri ogrevanju, žagovina se uporabi za nastilj, organska gnojila se vračajo na njive, lastne izkušnje pa usmerjajo načrte za pripravo krmnih mešanic. Pri perutninarstvu digitalni sistem omogoča spremljanje pogojev reje, rasti in porabe vode, kar pomaga pravočasno zaznati morebitne težave.

Načrtovani nakup mlina, tehtnic in silosov je naslednji korak k večjemu nadzoru nad krmo. Takšne naložbe so primer področja, ki ga podpira Skupna kmetijska politika (SKP) z intervencijo IRP02. Ustrezna oprema lahko omogoči boljši nadzor nad sestavo krmnih obrokov, natančnejše tehtanje in učinkovitejše upravljanje zalog.

Ernest je kmetijo začel voditi mlad, Špela pa je v kmečkem življenju našla svoje mesto, čeprav na kmetijo ni prišla iz podeželskega okolja, a se je na življenje in delo hitro navadila. Kmetija je zanjo postala način življenja, v katerem se vsak dan izmenjujejo različna opravila. Njuna zgodba kaže, da je prihodnost kmetije odvisna od povezovanja znanja, dela, tehnologije in podjetnosti. In čeprav je dela veliko, Špela na vprašanje, kako je živeti in delati na kmetiji, z nasmeškom odgovori: »Na kmetiji je lepo!«