V Evropski uniji se vse več mladih prevzemnikov kmetij odloča za ekološko kmetovanje. Podatki Evropske komisije kažejo, da je delež ekoloških kmetij med mladimi kmeti skoraj dvakrat višji kot v povprečju vseh evropskih kmetij. Medtem ko ekološko kmetovanje predstavlja približno 11,9 odstotka vseh kmetij v Evropski uniji, je med mladimi kmeti ta delež že 20,7-odstoten. To kaže, da mlajša generacija v ekološkem načinu pridelave vidi pomembno razvojno priložnost za prihodnost evropskega kmetijstva.

Evropska komisija je ob predstavitvi letošnjih nagrad EU Organic Awards poudarila, da ekološko kmetijstvo ni več zgolj nišna dejavnost, temveč postaja vse pomembnejši del sodobne evropske pridelave hrane. Mladi kmetje se za takšen način kmetovanja pogosto odločajo zaradi večje usmerjenosti v trajnostno rabo naravnih virov, večje dodane vrednosti proizvodov ter možnosti razvoja neposredne prodaje in krajših dobavnih verig.

Nižji stroški naložb

V številnih državah članicah se ekološke kmetije vse pogosteje povezujejo tudi s turizmom, predelavo hrane in lokalno samooskrbo. Prav raznolikost dejavnosti je eden od razlogov, da je ekološko kmetovanje za mlade prevzemnike privlačnejše od intenzivnih oblik pridelave, ki pogosto zahtevajo velike začetne investicije in visoko stopnjo zadolženosti.

Pomemben dejavnik pri odločitvi za ekološko pridelavo ostaja tudi evropska kmetijska politika. V okviru Skupne kmetijske politike Evropska unija namenja posebne podpore za ekološko kmetovanje v okviru Intervencije IRP19 Ekološko kmetovanje, intervencije IRP28 Dobrobit živali, Intervencije IRP01 Plačilo za naravne ali druge omejitve ter različne Sheme za podnebje in okolje (SOPO). Mladi kmetje lahko ob prevzemu kmetije kandidirajo še za dodatne podpore, kar marsikje olajša prehod na ekološko pridelavo.

Skupna kmetijska politika v okviru intervencije IRP19 Ekološko kmetovanje spodbuja kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

Intervencija je pomembna tudi z vidika naraščajočega povpraševanja po lokalno proizvedenih ekoloških proizvodih. V Sloveniji je povpraševanje bistveno višje od ponudbe, zaradi tega je preusmeritev v ekološko kmetovanje pomembna za razvoj lokalnih trgov, predstavlja tržno priložnost za pridelovalce in spodbuja k večjemu vključevanju v shemo kakovosti Ekološko kmetovanje.

Izzivi v ekološkem kmetijstvu

Po ocenah strokovnjakov mladi kmetje v ekološkem sektorju pogosto hitreje uvajajo nove tehnologije, digitalna orodja in sodobne pristope upravljanja kmetij. Ob tem pa veliko pozornosti namenjajo tudi ohranjanju rodovitnosti tal, zmanjševanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev in prilagajanju podnebnim spremembam.

Kljub pozitivnim trendom pa evropski ekološki sektor ostaja pred številnimi izzivi. Stroški pridelave so pogosto višji, pridelek je lahko nekoliko manjši, velik problem pa ostajajo tudi nihanja na trgu in uvoz cenejših ekoloških proizvodov iz tretjih držav. Številni mladi kmetje opozarjajo, da bi bilo za dolgoročno stabilnost ekološkega sektorja potrebno zagotoviti bolj poštene odkupne cene in večjo podporo lokalni pridelavi hrane.

Evropska komisija kljub temu ocenjuje, da bo zanimanje mladih za ekološko kmetijstvo v prihodnjih letih še naraščalo. Ekološko kmetovanje namreč vse bolj postaja povezano z vprašanji prehranske varnosti, varovanja okolja in dolgoročne odpornosti evropskega kmetijstva.