Optični sortirniki so eden od primerov sodobne digitalizacije v kmetijstvu, ki jo s svojimi ukrepi in intervencijami podpira tudi Skupna kmetijska politika (SKP). Takšne tehnologije postajajo vse pomembnejše pri natančnem razvrščanju različnih kmetijskih pridelkov. Njihova naloga ni več samo prepoznati razlike v barvi, temveč s pomočjo kamer in različnih senzorjev zelo natančno ugotavljati tudi obliko, velikost, teksturo ter fizikalne in organske značilnosti posameznega plodu ali semena. Tako lahko iz toka pridelka izločijo poškodovane, nepravilno razvite ali drugače neustrezne primerke.

Skupna kmetijska politika (SKP) z Intervencijo IRP02 – Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev – spodbuja tudi naložbe v sodobne digitalne tehnologije, ki lahko pomembno prispevajo k večji učinkovitosti in kakovosti kmetijske proizvodnje. Mednje sodijo tudi optični sortirniki, ki omogočajo avtomatizirano in zelo natančno razvrščanje pridelkov in semenskega materiala. Njihova uporaba je posebej zanimiva pri semenih, saj lahko z natančnim pregledom izločijo neustrezne primerke in s tem izboljšajo kakovost ter izenačenost končnega materiala.

Takšni sistemi se uporabljajo pri številnih pridelkih, še posebej zanimivi pa so pri sortiranju semen. Uporabljajo jih pri različnih poljščinah in vrtninah, med drugim pri fižolu, koruzi, grahu, sončnicah, bučah in drugih vrstah semena. Pri semenskem materialu je namreč zelo pomembno, da je ta čim bolj izenačen in brez poškodovanih, obarvanih ali drugih neželenih semen. Optični sortirnik lahko pri tem opravi delo, ki bi ga bilo ročno skoraj nemogoče izvesti z enako hitrostjo in natančnostjo.

Različne analize semen in plodov

Osnova sistema so kamere visoke ločljivosti s tehnologijo True-Color, ki omogoča zelo natančno analizo barv. Sistem ne primerja samo osnovne barve, temveč uporablja tudi razčlenitev barvnega oblaka, s katero lahko prepozna zelo majhne razlike med posameznimi primerki. To je pomembno predvsem pri semenih, kjer lahko sprememba barve kaže na poškodbo, bolezen, neustrezno zrelost ali drugo napako.

Za še zahtevnejše razvrščanje je namenjen napredni infrardeči senzor SWIR. Ta zaznava lastnosti, ki jih običajna kamera v vidnem delu svetlobe ne more prepoznati. Na podlagi fizikalnih in organskih značilnosti lahko sistem zato prepozna tudi uničena semena oziroma plodove, ki so na prvi pogled zelo podobni kakovostnim.

Pomemben del sistema je tudi tehnologija True-Shape, ki z veliko hitrostjo analizira obliko, velikost in teksturo posameznega primerka. Sortirnik tako ne ocenjuje pridelka kot celote, ampak praktično vsak posamezen predmet, ki potuje skozi sortirni sistem. Če ugotovi odstopanje od nastavljenih meril, ga avtomatsko izloči iz glavnega toka.

Pri krompirju to pomeni možnost natančnejšega izločanja gomoljev z nezaželenimi lastnostmi, pri grozdnih jagodah pa ločevanje kakovostnih jagod od poškodovanih, nepravilnih ali drugače neustreznih. Pri semenih, kot je fižol, pa je prednost predvsem v tem, da lahko sortirnik izloči poškodovana, razbarvana, nezrela ali drugače neustrezna semena ter tako izboljša izenačenost končnega materiala.

Prednost optičnega sortiranja je predvsem v hitrosti in ponovljivosti. Človeško oko je pri velikih količinah pridelka hitro utrujeno, pri ocenjevanju pa prihaja tudi do razlik med posameznimi delavci. Elektronski sistem lahko medtem ves čas uporablja enaka nastavljena merila in z veliko hitrostjo pregleda ogromno količino materiala.

Takšen sortirnik zato ni zgolj »kamera na tekočem traku«. Gre za kombinacijo hitrega zajema slike, analize barv, oblike, teksture in infrardečih podatkov ter avtomatskega odločanja. Končni cilj je preprost: iz velike količine pridelka ali semena čim hitreje in čim bolj natančno izločiti vse, kar ne ustreza zahtevani kakovosti.

Korak k večji digitalizaciji

Tako Skupna kmetijska politika (SKP) z Intervencijo IRP02 odpira možnosti za posodobitev kmetijskih gospodarstev in uvajanje tehnologij, ki so bile še pred nekaj leti predvsem domena velikih in specializiranih podjetij. Optični sortirniki so dober primer, kako lahko digitalizacija neposredno vstopa v proces priprave pridelkov in semenskega materiala. S hitrejšim, natančnejšim in bolj enakomernim sortiranjem lahko kmet oziroma pridelovalec izboljša kakovost končnega proizvoda. Prav tako zmanjša količino izločenega uporabnega materiala ter hkrati zmanjša potrebo po ročnem delu. Takšne naložbe zato niso le nakup sodobnega stroja, temveč korak k bolj učinkoviti, natančni in konkurenčni kmetijski pridelavi.