Kmetijstvo postaja vse bolj digitalno, kar je tudi eden izmed ciljev Skupne kmetijske politike (SKP), da poenostavi spremljanje dejanske kmetijske rabe. Če je bila nekoč glavna kmetova »tehnologija« svinčnik, zvezek in zemljevid, danes vse več podatkov prihaja na računalniški zaslon ali telefon. Digitalizacija se je že močno vpisala v vsakdanje delo na kmetiji – od sodobne mehanizacije in navigacijskih sistemov do elektronskega vodenja evidenc, oddaje zbirnih vlog in satelitskega spremljanja kmetijskih površin. Tudi kmetijska zemljišča tako niso več samo parcele, ki jih kmet pozna iz terena, ampak jih je mogoče spremljati tudi digitalno. Eden od pripomočkov, ki to omogoča, je spletna aplikacija SOPOTNIK.

Intervencija IRP02 – Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev Skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027 med drugim podpira tudi naložbe v digitalizacijo kmetijskih gospodarstev. Sredstva je mogoče nameniti za nakup sodobne digitalne opreme in tehnologij, ki kmetu omogočajo natančnejše spremljanje in upravljanje kmetijske proizvodnje. Takšna oprema, med katero so tudi GPS-navigacija, sistemi za samodejno vodenje strojev, senzorji in druga oprema za precizno kmetijstvo, se vse bolj povezuje z digitalnimi orodji, kot je SOPOTNIK. Na ta način lahko kmet sodobno tehnologijo uporablja ne le pri delu na njivi, temveč tudi pri spremljanju svojih površin in podatkov o kmetijskem gospodarstvu. SKP tako s podporo digitalnim naložbam pomaga ustvarjati pogoje, da postaja digitalizacija tudi v vsakdanjem delu slovenskih kmetij vse bolj uporabna in dostopna.

Koristi od aplikacije SOPOTNIK

SOPOTNIK je namenjen nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so v tekočem letu oddali zbirno vlogo. Omogoča jim vpogled v stanje površin, ki so jih prijavili v zbirni vlogi, ter spremljanje sprememb na teh površinah. V ozadju delujejo satelitski posnetki, s katerimi sistem skozi rastno sezono spremlja dogajanje na kmetijskih zemljiščih. Tako je mogoče zaznavati različne aktivnosti, kot so rast posevkov, košnja, žetev in oranje, pri obdelavi časovnih vrst posnetkov pa je mogoče prepoznati tudi določene kmetijske rastline.

Za kmeta je pomembno predvsem to, da lahko na enem mestu spremlja, kaj sistem zaznava na njegovih površinah. SOPOTNIK torej ni samo še ena državna aplikacija, v katero je treba občasno pogledati, ampak je lahko tudi praktično orodje pri upravljanju kmetije. Kmet lahko preveri stanje svojih prijavljenih površin in spremlja, kako se skozi sezono spreminjajo. Digitalni podatki mu tako omogočajo pogled na kmetijo nekoliko drugače – ne samo s traktorja ali z roba njive, ampak tudi iz perspektive satelita.

Pri tem imajo pomembno vlogo GERK-i. GERK je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako vrsto rabe znotraj posameznega kmetijskega gospodarstva, pravilno vpisani GERK-i pa so tudi pomemben predpogoj za pridobivanje sredstev iz ukrepov kmetijske politike. Prav zato je pomembno, da kmet ve, kaj je prijavil, in da spremlja, kako je njegovo stanje prikazano v sistemu. SOPOTNIK mu omogoča, da svoje površine in ugotovitve sistema spremlja precej bolj neposredno, kot je bilo mogoče v času, ko je bilo treba vse preverjati predvsem na papirju.

Ena največjih prednosti digitalnega spremljanja je prav sprotno obveščanje. Sistem lahko na posamezni površini zazna stanje, ki se ne ujema s pričakovanim oziroma z določenim pogojem upravičenosti. V SOPOTNIKU se zato pri posameznih poljinah in zahtevkih uporabljajo barvne oznake, s katerimi je mogoče hitro videti, ali je vse v redu oziroma ali je potrebno dodatno preverjanje. Zelena oznaka pomeni, da so izpolnjeni pogoji upravičenosti, ki jih je mogoče preverjati s sistemom spremljanja površin, druge oznake pa lahko opozarjajo na potrebo po nadaljnji pozornosti ali ukrepanju.

Pomembno je razumeti, da opozorilo v aplikaciji še ne pomeni nujno, da je kmet naredil napako. Satelitski sistem namreč spremlja površine na podlagi podatkov in algoritmov, zato je pri določenih ugotovitvah potrebno dodatno pojasnilo. Prav tu SOPOTNIK postane tudi komunikacijsko orodje med kmetom in Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Kmet lahko prek aplikacije poda komentar oziroma pojasnilo in v določenih primerih priloži tudi fotografije površine. S tem se lahko morebitna neskladja rešujejo sproti in je manj potrebe po klasičnih kontrolah na terenu. Skupna kmetijska politika (SKP) podpira tovrstne projekte, saj si želi poenostavitve in čim manj birokracije.

fotoSOPOTNIK

Pri tem se digitalizacija ne ustavi pri satelitskem posnetku. Pomembno dopolnilo je fotoSOPOTNIK, ki omogoča zajem in pošiljanje geografsko označenih fotografij. Kmet lahko tako stanje na svoji površini dokumentira tudi sam, fotografija pa postane dodatna informacija pri razjasnjevanju določenega stanja. To je še posebej uporabno takrat, ko satelitski posnetek ne more pokazati celotne zgodbe. Fotografija s terena in podatek iz satelita se tako dopolnjujeta – eden pokaže pogled od zgoraj, drugi pa dejansko stanje na zemljišču.

Digitalizacija ima pri tem še eno pomembno prednost: podatki se lahko zbirajo skozi čas. En sam pogled na njivo pove precej manj kot zaporedje posnetkov iste površine skozi rastno sezono. S spremljanjem časovnih vrst je mogoče opazovati razvoj vegetacije in posamezne aktivnosti na zemljišču, kar daje precej natančnejšo sliko dogajanja. Kmetijstvo tako dobiva nekaj, česar nekoč ni imelo – možnost, da se določeni dogodki na zemljišču spremljajo tudi za nazaj in ne samo takrat, ko je nekdo prišel na teren.

Sopotnik je zato dober primer, kako se je v zadnjih letih spremenil odnos med kmetom, podatki in tehnologijo. Kmet prihodnosti ne bo uporabljal samo traktorja z GPS-navigacijo ali stroja, ki sam prilagaja količino gnojila. Vedno bolj bo moral znati uporabljati tudi podatke, ki mu povedo, kaj se dogaja na njegovih površinah in kako se njegova proizvodnja vidi v različnih informacijskih sistemih. Digitalna pismenost bo tako postajala podobno pomembna kot poznavanje strojev, tal in rastlin. Tehnologija namreč ne bo nadomestila kmeta, lahko pa mu pomaga sprejemati boljše odločitve, kar je tudi cilj Skupne kmetijske politike (SKP).

Zato se SOPOTNIKA ne velja bati in ga tudi ni smiselno razumeti samo kot dodatno obliko nadzora. Bolj koristno ga je razumeti kot digitalnega sopotnika kmetije – kot orodje, ki kmetu omogoča vpogled v njegove prijavljene površine, spremljanje dogajanja in komunikacijo z Agencijo. Čim bolj bodo kmetje takšna orodja uporabljali, tem bolj bodo postajala del njihovega vsakdana. Tako kot je danes samoumevno, da se traktor ne odpravi več na njivo brez GPS-a, bo morda čez nekaj let prav tako samoumevno, da kmet svojo njivo preveri tudi na zaslonu.

fotografiji: AKTRP- spletna stran ekmetijstvo