V luči trajnostnega razvoja Skupne kmetijske politike Evropske unije je tudi spodbujanje pridelave beljakovinskih poljščin. Tudi tu so bile beljakovinskim surovinam namenjene spodbude za pridelavo. Pri zrnatih stročnicah smo odvisni od uvoza, imamo pa vse pogoje, da bi jih lahko pridelali več in uporabili v prehrani ter za krmo živali.

Če bi želeli v Sloveniji pokriti potrebe po soji kot najpomembnejši zrnati stročnici, bi jo morali pridelovati na vsaj 31.500 hektarjih. S temi površinami bi se približali norfolškemu kolobarju, ki vključuje 50 % strnih žit in 50 % listank (od tega 25 % metuljnic in 25 % okopavin) in še vedno velja kot izhodiščni kolobar na kmetijskih gospodarstvih. Trenutno pridelujemo zrnate stročnice na manj kot 2 % njivskih površin.

Trajnostno kmetovanje: Ko na kmetiji pridelaš kar največ surovin (beljakovinske in energetske komponente) za osnovni obrok. Stroški nakupa se precej zmanjšajo.

Na eni izmed slovenskih kmetij, ki smo jo obiskali pred kratkim, letno posejejo okrog 10 hektarjev soje. Gospodar pravi: “Odlična beljakovinska krma za krave molznice. Kot vemo, je nakup beljakovinskih sestavin v obroku zelo drag. Posvetovali smo se s strokovnjaki, ki so nam svetovali setev soje, saj ta velja še vedno za tabu temo v prehrani krav. To nikakor ni res, da je škodljiva za govedo, če je ne pražimo. Praženje soje je potrebno za krmljenje prašičev, medtem ko pri kravah lahko dajemo zmleto v krmni obrok. A paziti moramo; največja količina v krmnem obroku je do 2,0 kg po kravi molznici oziroma koliko nam pokaže račun krmnega obroka, da delež maščobe v njemu ne presega priporočljive vsebnosti!”

Rezultati poskusov na Bavarskem in v Avstriji (Etll in Obermaier) so pokazali, da pri krmljenju krav z obrokom, kjer je bila termično neobdelana soje (ta vsebuje antitripsin faktor in encim ureazo) v primerjavi z obrokom termično obdelane soje, ni bilo razlik, tako v konzumaciji obroka krav molznic, kakor tudi v (v obroku so uporabili okoli 2 kg soje) v mlečnosti.

Tudi študije na univerzi v Hohenheimu potrjujejo, da lahko uporabljamo v prehrani krav polno mastno sojo termično neobdelano, ne da bi s tem zmanjšali prirejo mleka. V poskus so bile vključile tudi različne sorte soje, da bi s tem izključili njihov vpliv (sorte namreč imajo različno količino antitripsin faktorja).

Sklep
Iz tega lahko sklenemo, da se lahko domača polnomastna soja krmi tako kravam molznicam kakor govejim pitancem. Upoštevati je potrebno zgolj, da količina maščob ne naraste preko optimalne vsebnosti v obroku (polnomastna soja vsebuje okoli 20 % masti). Prekomerne maščobe v obroku bi lahko škodovale optimalnemu delovanju vampa. Zato priporočam, da se pred uporabo domače soje v obroku, napravi izračun krmnega obroka.