Skupna kmetijska politika z različnimi intervencijami, še posebej z Intervencijo IRP19 Ekološko kmetovanje podpira ekološki in trajnostni način pridelave hrane, kamor sodi tudi pridelava starih žit. Ta predstavljajo pomemben del kmetijske dediščine in hkrati ponujajo številne možnosti za razvoj sodobnega, okolju prijaznega kmetovanja. V času, ko se kmetijstvo sooča s podnebnimi spremembami, pomanjkanjem naravnih virov in vse večjimi zahtevami po kakovostni hrani, se zanimanje za stare vrste in sorte žit ponovno povečuje.

Skupna kmetijska politika 2023–2027 v okviru intervencije IRP19 Ekološko kmetovanje podpira ekološko pridelavo starih žit. Na ta način se ohranjajo biotska pestrost, vodni viri, rodovitnost tal ter kakovost okolja. Pridelava starih žit je namreč tesno povezana z načeli trajnostnega gospodarjenja, saj te vrste in sorte pogosto bolje uspevajo v manj intenzivnih pridelovalnih sistemih ter zahtevajo manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil. Njihovo vključevanje v kolobar prispeva k večji pestrosti kmetijskih površin, zmanjšuje tveganje za širjenje bolezni in škodljivcev ter ugodno vpliva na strukturo in rodovitnost tal.

Katera stara žita poznamo

Med stara žita uvrščamo piro, enozrnico, dvozrnico ter številne stare sorte pšenice, rži in ovsa. Ta žita so bila stoletja pomemben del prehrane, nato pa so jih zaradi večjih pridelkov postopoma nadomestile sodobne sorte. Danes jih ponovno odkrivamo predvsem zaradi njihove prilagodljivosti, prehranske vrednosti in primernosti za ekološko pridelavo.

Ena izmed njihovih najpomembnejših prednosti je naravna odpornost. Ker niso bila intenzivno žlahtnjena za doseganje najvišjih donosov, pogosto bolje uspevajo v manj ugodnih rastnih razmerah. Odlikujejo jih močnejši koreninski sistemi, boljša sposobnost izkoriščanja hranil iz tal in večja odpornost proti nekaterim boleznim ter škodljivcem. Zaradi teh lastnosti je potreba po dodatnih ukrepih varstva rastlin manjša, kar je še posebej pomembno v ekološkem kmetovanju.

Prav ekološka pridelava predstavlja eno največjih priložnosti za širitev pridelave starih žit, kar je v interesu Skupne kmetijske politike. Ekološki pridelovalci potrebujejo rastline, ki lahko uspešno rastejo brez intenzivne uporabe mineralnih gnojil in sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev. Stara žita se v takšnih razmerah pogosto izkažejo kot zanesljiva izbira, saj so prilagojena bolj naravnim načinom pridelave. Njihova višja rast dodatno pripomore k zmanjševanju zapleveljenosti in tako olajša pridelavo brez uporabe herbicidov.

Cenjena žita

Poleg agronomskih prednosti so stara žita cenjena tudi zaradi svoje prehranske kakovosti. Vsebujejo številne minerale, prehranske vlaknine in druge koristne snovi, ki jih potrošniki vse bolj cenijo. Iz njih nastajajo kakovostni pekovski izdelki, testenine in drugi prehranski proizvodi z višjo dodano vrednostjo. To odpira nove možnosti za kmetije, ki želijo svoje proizvode tržiti neposredno ali jih vključiti v lokalne prehranske verige.

Stara žita so zanimiva tudi z vidika prehrane. Nekatere vrste, kot sta enozrnica in dvozrnica, vsebujejo drugačno sestavo glutenskih beljakovin kot sodobne sorte pšenice. Zato jih nekateri posamezniki z blažjo občutljivostjo na gluten lažje vključujejo v svojo prehrano. Kljub temu stara žita vsebujejo gluten in niso primerna za osebe s celiakijo.

Pomen pridelave starih žit prepoznava tudi Skupna kmetijska politika preko Intervencij za ohranjanje biotske raznovrstnosti, trajnostno upravljanje naravnih virov ter podporo lokalni pridelavi hrane. Zaradi vse večjega zanimanja potrošnikov za kakovostna, lokalno pridelana živila z višjo dodano vrednostjo stara žita predstavljajo tudi pomembno razvojno priložnost za številne kmetije. Njihova pridelava povezuje tradicijo s sodobnimi cilji trajnostnega razvoja ter prispeva k večji prehranski varnosti in odpornosti kmetijstva na podnebne spremembe. Pridelava starih žit zato ni zgolj ohranjanje tradicije, temveč predstavlja sodoben odgovor na izzive trajnostnega razvoja kmetijstva. S svojimi lastnostmi pomembno prispevajo k ciljem ekološkega kmetovanja, varovanju okolja in zagotavljanju kakovostne hrane za prihodnje generacije.

Vir slik: www.shutterstock.com